Ekonomika predsedniške funkcije in mesarsko klanje

Glede predsedniških volitev se nisem nameraval oglašati. Iz zelo preprostega razloga: ker je predsednik države po slovenski ustavi nepomembna institucija, nekakšna slaba zamenjava za razdedinjenega, blagohotnega monarha, ki naj bi sicer služil poenotenju nacije. Dejansko pa jo razdvaja in zato predstavlja predvsem nepotrebno trošenje javnega denarja. Če želimo v tej državi res kaj privarčevati, lahko mirno ukinemo institucijo predsednika države, ker od nje ni nobene koristi, le stroški. S tem sicer ne privarčujemo prav veliko, le 2.7 milijona evrov na leto, vendar pa v petih letih to skupaj s stroški dveh krogov predsedniških volitev znese dobrih 18 milijonov evrov. * Nadaljujte z branjem

Plačilna bilanca Slovenije in dolg do tujine

Bine Kordež

Eden ključnih in najbolj pogosto izpostavljenih podatkov o finančnih razmerah v Sloveniji je nedvomno javni dolg. Ta se je od začetka krize, torej v obdobju 2009-2011 več kot podvojil in sicer na 17 milijard evrov ali blizu 50 % letnega bruto družbenega produkta naše države. Takšno gibanje je povzročilo veliko zaskrbljenost tako domače in še bolj tuje finančne javnosti, vneslo nezaupanje v kreditno sposobnost države in nas posledično postavilo ob bok finančno najbolj problematičnih držav Evropske Unije. Nadaljujte z branjem

Brezposelnost v Pomurju in davčna kratkovidnost

Pomurje je regija, ki se kronično že desetletja ubada s problemom brezposelnosti ter bega »rok« in »možganov«. Stopnja brezposelnosti v Pomurju se v zadnjih desetletjih vedno giblje na ravni med 15 in 20%. Tudi v najboljših časih, ob koncu konjunkturnega cikla sredi leta 2008, je bila stopnja brezposelnosti v Pomurju dvakrat višja kot na ravni celotne Slovenije. *

Nadaljujte z branjem

Kriza in geografija brezposelnosti v Sloveniji

Če naredimo podobno grafično analizo kot za ZDA, in tudi za Slovenijo pogledamo regionalno sliko brezposelnosti po občinah, ugotovimo presenetljivo dejstvo, da se geografija brezposelnosti v Sloveniji med avgustom 2007 in avgustom 2012 ni zelo drastično spremenila.* Na ravni države se je stopnja brezposlenosti v petih letih povečala iz 7% na 11.6%, pri čemer pa ni prišlo do drastičnega povečanja razlik med regijami. Vzhodna Slovenija ostaja še naprej “temno oranžna” (stopnja brezposlenosti 11.6 – 13.8%) do “rdeča” (13.9 – 21.9%). Pri tem se je – primerjalno glede na povprečje Slovenije – stopnja brezposelnosti v nekaterih pomurskih občinah ob avstrijski meji (denimo v Apačah), savinjskih občinah ter goriških občinah ob italijanski meji celo relativno zmanjšala. Močno relativno poslabšala pa se je situacija v nekaterih občinah v Zasavski, Spodnjeposavski in Notranjsko-kraški regiji (denimo v Ajdovščini iz 4.9% na 13.9%). Nadaljujte z branjem

Pomotoma presežni prilivi v zdravstveno in pokojninsko blagajno

Bine Kordež

Ena najbolj odmevnih informacij zadnjih dni so bila vsekakor napačno usmerjena vplačila prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Zavod za zdravstveno zavarovanje naj bi tako letos prejel blizu 38 milijonov, Zavod za pokojninsko zavarovanja pa 66 milijonov evrov več kot bi jima pripadalo. In sredstva bo seveda potrebno vrniti. Problem se je posebno zaostril, ko bi zaradi te napake zdravstveni sektor celotne države kmalu ostal brez tekočih plač in ko naj bi se že pripravljali scenariji, komu izplačati plačo in komu ne. Nadaljujte z branjem

Polom politike varčevanja in fiskalno pravilo

Igor Masten

V zadnjem Dnevnikovem Objektivu je Jože Damijan opisal spoznanje o napaki preveč restriktivne fiskalne konsolidacije, do katerega je prišel Mednarodni denarni sklad v svojem zadnjem poročilu o svetovnih ekonomskih izgledih (World Economic Outlook). Povzemimo na hitro bistvo njegovega argumenta. Pred dvem letoma se je kot zdravilo za dolžniške težave mnogih držav (ne gre le za Evropo, tudi ZDA se približujejo t.i. fiskalnemu prepadu) predpisala politika ostrega varčevanja. Zniževanje deleža dolga v BDP naj bi povrnilo zaupanje finančnih trgov v države, te bi lažje financirale breme svojega dolga, povrnil bi se optimizem in gospodarstva bi okrevala. Vse to je temeljilo na predpostavki, da varčevalni ukrepi ne bodo bistveno zadušili ekonomske aktivnosti. Izkazalo pa se je, da so jo. Množični povratki v recesijo, vključno s Slovenijo, pomenijo, da se breme dolga ne zmanjšuje. Vse to naj bi pomenilo, da je potrebno s politiko varčevanja prenehati. *
Nadaljujte z branjem

Zakaj se pri Petrolu norčujejo iz nas?

V petek sem v nabiralnik dobil kuverto Petrola s “Paketi UGODNOSTI”. Predvideval sem, da se bo Petrol po solistični akciji Gen-I glede zniževanja cen in posledičnem razbitju kartelnih cen za dobavo zemeljskega plina na to odzval z ustrezno konkretno ponudbo znižanih cen. In res, na naslovnici zgibanke bombastično piše v velikem fontu “Do 1.050,00 € popusta“. Nato odprem zgibanko in ugotovim, seveda, da gre za povsem običajen NATEG. Dejansko mi ponujajo le za 2 centa nižjo ceno od njihove redne cene oziroma 40 € pri celoletni dobavi (za 2,000 m3)!!! Se je gospodom iz Petrola zmešalo?! Se mar norčujejo iz mene? Nadaljujte z branjem

Kvaziekonomsko pravoverstvo

Igor Masten & Sašo Polanec

Aleksandar Kešeljević je v Dnevnikovi kolumni z  naslovom Vetrnjaško nerazumevanje trga v povezavi s t.i. mladoekonomisti uporabil besedne zveze kot sta miselno prostituiranje in neoprimitivizem. Kar krepke besede za nekoga, ki je v kolumni sicer jadikoval nad kulturo dialoga. Naj mu nekdo, prosim, te besede skupaj z naslovi svojih dveh kolumn na glas prebere. Pa še datume zraven. Nadaljujte z branjem

Vetrnjaštvo, miselna promiskuiteta in neoprimitivizem

V čem se torej kaže eklekticizem »laissez faire« v okviru Odbora za reforme pred leti in zagovarjanja slabe banke ter New Deala danes? Ne gre za eklekticizem, ampak za vetrnjaštvo in idejno promiskuiteto. Biti dosleden sebi in imeti prav v določenem zgodovinskem trenutku preprosto ni mogoče enačiti s poljubnim miksom različnih teoretskih pogledov. Ekonomija ni čarovniški klobuk, iz katerega vsakič glede na občinstvo potegnete drugačnega zajca. Ali pač? Nadaljujte z branjem