Fiskalna unija je ob bančni uniji tisto, kar manjka evro območju, da bi bilo (skoraj) optimalno denarno področje. Fiskalna unija je nujnost, sicer evro ne more preživeti na dolgi rok. Fiskalni uniji se mnogi v EU močno upirajo, prredvsem ker intuitivno mislijo, da bi s tem “bogati severnjaki” subvencionirali “revne in lene južnjake“. Toda ta “gut feeling” navadnih državljanov nima veliko skupnega z dejstvi. Kot kaže še sveža študija IMF (Toward a Fiscal Union for the Euro Area), bi od fiskalne unije imela največ koristi Nemčija. V zadnjih 28 letih bi bila Nemčija kar 14 let upravičena do fiskalnih transferjev iz skupnega proračuna oziroma stabilizacijskega sklada. Poglejte sliko… Nadaljujte z branjem→

Follow up na včerajšnji zapis o tem, kako Ken Rogoff poskuša ex post upravičiti politiko varčevanja britanske vlade. Paul Krugman na podlagi Romerjevega modela odprtega gospodarstva (IS-MP kot modificiran IS-LM model) dokazuje, da so argumenti Rogoffa povsem zgrešeni. Predlagam, da preberete cel zapis (in grafično predstavitev), spodaj je le nekaj kratkih povzetkov ključnih ugotovitev. Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

Vlada nam je nedavno predstavila predloga proračunov za leti 2014 in 2015. Domača javnost, finančni trgi in evropske institucije so v napovedi slovenske fiskalne prihodnosti iskali signale obrata trenutnega finančnega stanja. In signale so dobili. Ostaja zgolj vprašanje ali je to, kar v proračunih vidijo, luč na koncu predolgega tunela ali znak, da je slovenska vlada izgubila stik z realnostjo. V kolikor bodo doseženi pričakovani rezultati, bo to pomenilo, da bo proračunski primanjkljaj padel pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda že naslednje leto, 2015 pa naj bi končali pri vzornih 2.5%. Glede na izkušnje zadnjih dveh let, je takšen izplen težko pričakovati. Še toliko težje ob dejstvu, da ni popolnoma jasno stanje bank oziroma znesek, ki bo potreben za njihovo sanacijo, ter vsota, ki jo bo država zelo kmalu dolgovala izbrisanim in delu zaposlenih v javni upravi. * Nadaljujte z branjem→

Če imate stil pripovedovanja Malcolma Gladwella vsaj četrt tako radi kot jaz, boste verjetno zelo hitro kupili njegovo knjigo David and Goliath: Underdogs, Misfits, and the Art of Battling Giants, ki je izšla pred dvema dnevoma in je že dostopna na Amazonu. Gre za gladwellovsko slikovito dokazovanje prek življenjskih zgodb, da so prednosti “palčkov” običajno večje in slabosti “velikanov” manjše, kot jih znamo zaznati vnaprej. Ekonomisti bi rekli, da gre za asimetrijo informacij.  Zato so zmage palčkov tako presenetljive. No, za kritike je knjiga “premalo presenetljiva”. Nadaljujte z branjem→

Ne pomirja me samo Marko Golob s svojim ekspertnim znanjem in modrostjo človeka, ki ve. On pač ve, in mene to izjemno pomirja. Danes sta me resnično pomirila še dva velika dogodka. Pozitivna Slovenija je v državniškem slogu reševanje svojih problemov prestavila za nekaj mesecev in s tem, hm, stabilizirala državo. Hvala, res hvala. In kongresni republikanci so pravkar dali jasen signal, da ne bodo dovolili, da ZDA bankrotirajo. Podprli bodo dvig meje zadolževanja. Aleluja, svet je rešen. Grem dol po kozarec konjaka, da nazdravim modrostim tega dneva.

Skrbim za vašo dobro obveščenost glede akademske razprave o (ne)potrebnosti politike varčevanja za izhod iz krize. Danes se je v Financial Timesu glede tega oglasil Ken Rogoff. Ja, tisti Rogoff, profesor iz Harvarda, ki je bil nekoč glavni ekonomist IMF, kasneje je z Reinhartovo delal dobre zgodovinske preglede finančnih kriz ter, no, nato s to isto Reinhartovo zagrešil tiste bedaste napake v raziskavi o vplivu zadolženosti na gospodarsko rast. Prav ta raziskava je bila eden izmed dveh ključnih “kao” akademskih dokazov, da je dolg slab in da je nujna politika varčevanja (druga taka je bila raziskava Alesine in Ardagne, ki pa so jo tudi razkrinkali kot napačno narejeno). Nadaljujte z branjem→

Berem te objavljene zapiske o prisluhih Tomažu Lovšetu (v Dnevniku seveda, kje pa drugje). …in zelo malo razumem. Oziroma ne razumem v čem je problem. Pomagajte mi razmišljati, ker sam – očitno – nisem dovolj pameten. Nadaljujte z branjem→

Le zakaj nisem presenečen?

Ta svet je res malce zmešan. Medtem ko je Berlusconi čez vikend odpoklical svoje ministre iz vlade, je danes osebno izrazil zaupnico premierju Enricu Letti. Ameriški republikanci so z izsiljevanjem glede proračuna dosegli zaprtje ameriške vlade in poslali 800 tisoč ljudi na cesto, 1 milijon pa bo delal brez plače. Republikanci pa svoj djihad nadaljuejo in grozijo, da ne bodo glasovali za dvig meje zadolževanja, s čimer ZDA 17. oktobra grozi tehnični bankrot. No, v Sloveniji pa je korupcije osumljeni ljubljanski župan Zoran Janković napovedal, da se bo 19. oktobra potegoval za predsednika Pozitivne Slovenije, kar po besedah koalicijskih veljakov pomeni konec koalicije in s tem konec vlade. Le-to pa seveda politično krizo in pospešitev prihoda trojke. Nadaljujte z branjem→

Tja, če je že svet zunaj tako neracionalen, je tukaj en primer, kako se da z racionalnim, dobrim empiričnim pristopom in pametno uporabo sodobne tehnologije narediti čudeže – priti do zmenka, poroke in družine. Amy Webb: