Marko Golob

Vsa strategija neoliberalizma in globalizma Zahoda je temeljila na predpostavki, da bodo obvladovanje finančnih trgov, visoke tehnologije in vojaška premoč zagotavljali dolgoročno dominacijo. Če bomo obvladovali vse to, bomo lahko dobili vse ostalo.

Z vzponom Kitajske je padla tehnološka dominacija, z napadom na Rusijo vojaška, izguba finančne dominacije pa logično sledi. Ob tem so se razkrile vse strateške pomanjkljivosti neoliberalnega globalističnega koncepta, o katerem govorim že leta. Skoraj polmilijardni blok, kot je EU, si ne more privoščiti odvisnosti ne le od redkih zemelj, temveč tudi od dobave železa, aluminija, farmacevtskih učinkovin …

Tak blok mora imeti celotne reprodukcijske verige že iz strateških razlogov. To ne pomeni, da mora 100-odstotno pokrivati posamezno področje, vendar zagotovo več kot 50 %. Absurdno je, da imamo na primer v ASML vodilnega svetovnega proizvajalca opreme za izdelavo najzahtevnejših čipov, te čipe pa praktično v celoti uvažamo. Ali ne bi bilo smiselno na osnovi te tehnološke prednosti zgraditi celotne polprevodniške industrije v Evropi? Če je to uspelo manj kot 30-milijonskemu Tajvanu, mar Evropa tega ne bi zmogla? Saj gre za industrijo znanja z visoko dodano vrednostjo in relativno majhno težo surovin, energije in transporta v prodajni ceni.

Nadaljujte z branjem→

Odgovor v  enem stavku: ker so stopile v kitajsko past tako pri redkih zemljah kot tudi farmacevtskih učinkovinah. Te kitajske komponente / surovine nimajo alternative na svetovnem trgu, nihče drug jih ne proizvaja oziroma ne v pomembnem obsegu. V doglednem času nekaj let, ali celo desetletij pri redkih zemljah, ameriška podjetja ne morejo dobiti nadomestnih količin teh izdelkov. Zato bo Trump prvi pomežiknil oziroma je že.

When Trump began his trade war, his starting assumption was that because America buys a lot more from China than the other way around — it was the US that had all the leverage.

That might have been true, if the US could easily replace all the goods that it buys from China. But, for certain key commodities, China is far and away the dominant supplier.

The most obvious category is the rare earths and critical minerals whose export China is now threatening to severely restrict. Anyone who follows the trade tussle between Washington and Beijing could see that punch coming from a mile off. Last August, I wrote a column headlined, “China has laid a rare earths trap for the west”. Now that trap has been sprung.

The US knows that if these new restrictions come into force in December, as China is threatening, it will not be long before some American production lines grind to a halt.

Nadaljujte z branjem→

China’s Rare Earth Refining at 5N (99.999%) Purity Is the Moat the U.S. Can’t Cross

By any strategic measure, China’s grip on the rare earth supply chain is not just dominant—it’s nearly unassailable. With 83% of global rare earth refining capacity and 92% of the world’s magnet production, Beijing has built a fortress around one of the most critical inputs to modern technology. But it’s not just the volume—it’s the purity that defines the moat.

China is the only country that achieves 5N purity (99.999%) in rare earth refining. This ultra-high standard is not a luxury—it’s a necessity for the semiconductor and precision tool industries. At 3N or 4N purity, rare earth oxides may suffice for wind turbines or electric vehicles. But in the world of AI chips, EUV lithography, and atomic-scale etching, even trace impurities can sabotage performance, reliability, and yield.

Nadaljujte z branjem→

Andrew Korybko

Medtem ko je Nemčija mislila, da bo Rusiji zadala strateški poraz, so ZDA na koncu zadale strateški poraz Nemčiji s tem, ko so ustvarile okoliščine, v katerih je gospodarstvo njenega edinega zahodnega tekmeca kolapsiralo.

Poland’s role in providing more US LNG to Central & Eastern Europe is expected to erode Germany’s influence in this region and accelerate Poland’s revival of its lost Great Power status.

The European Council decreed that the import of Russian gas will be banned across the bloc next year, but with varying lengths of grace periods for countries with short- and long-term contracts, the longest of which will last till 1 January 2028. The Council earlier admitted that pipeline gas and LNG combined accounted for a little less than a fifth of the bloc’s imports last year. It should also be mentioned that the EU continues to import Russian oil too, including indirectly, which has proven to be similarly scandalous.

Nevertheless, the EU’s plans to phase out the remaining fifth of its gas imports from Russia will further enfeeble its economy by leading to their replacement with more expensive US LNG, which will predictably result in the costs being passed down to consumers. This was entirely predictable too since the EU agreed to purchase $750 billion in US energy by 2028 per the terms of their lopsided trade deal from last summer that was assessed here as having turned the EU into the US’ largest-ever vassal state.

Nadaljujte z branjem→

Vse verzije so fantastične. Čeprav samo pri Rogerju Watersu skozi ušesa prodrejo tudi besede:

Mother, do you think they’ll drop the bomb?
Mother, do you think they’ll like this song?
Mother, do you think they’ll try to break my balls?
Ooh, aah, mother, should I build the wall?

Britt Floyd (cover)

Pink Floyd (original)

Roger Waters (The Master)

Včeraj se je nekdo na twitterju obregnil ob našo analizo glede optimalnega elektroenergetskega sistema za Slovenijo z naslednjim “argumentom”:

“Te raziskave bi morale biti odprtokodne, podatki in kalkulacije bi morali biti dostopni na GitHub ali kje drugje. Potem bi videli, ali imajo kakšen smisel in če jih zaženemo za 10 let nazaj smiselno napovejo stanje sedaj.

Zase vem, da bom v kakšnem letu samozadosten, elektriko iz omrežja bom potreboval tri mesece pozimi in še to zelo malo. Dovolj bi bil tudi agregat, ampak recimo da to bolj onesnažuje.

Če bo takih več, te kalkulacije gotovo ne bodo imele nobenega smisla.”

Napotil sem ga, naj umetno inteligenco (UI) povpraša o primernosti njegovega predloga in stroških:

“Kolikšen del porabe elektrike bi v Sloveniji pokrili v 2024, če bi vse individualne hiše opremili s sončno elektrarno z baterijo dvojne kapacitete sončne elektrarne? Koliko bi stal tak elektroenergetski sistem v 80 letih (po cenah iz 2024)? Upoštevaj, da se poraba električne energije do leta 2050 podvoji. Pri tem ob stroških zamenjave sončnih panelov in baterij ob koncu življenjske dobe upoštevaj stroške slabšega profila cene PV (nizkih cen podnevi, višjih ponoči), stroške nadgradnje omrežja (omrežnina), stroške regulacije, stroške rezervnih kapacitet, stroške degradacije baterij, stroške uvoza nadomestne elektrike ali plina za proizvodnjo elektrike v času peak loada in v času kurilne sezone, stroške razgradnje panelov in baterij. Upoštevaj tudi ali je tak sistem (sončna elektrarna + baterija) primeren za velike industrijske obrate. Nato to opcijo primerjaj z opcijo izgradnje jedrske elektrarne (s kapaciteto 1200 MW) in upoštevaj vse stroške v obdobju 80 let. Pripravi primerjalno tabelo.

Tudi jaz sem vprašal oba modela UI, ki ju največ uporabljam, in dobil odgovore, ki jih objavljam v nadaljevanju. Kot lahko vidite, oba modela pritrjujeta našim izračunom. Itak. Številke so nekoliko nižje (ker ta UI generirana sistema nista optimizirana, ne upoštevata obstoječih kapacitet in ker uporabljata drugačne predpostavke glede cen plina in elektrike, pa tudi med seboj se razlikujeta glede predpostavk), ampak razmerja med obema konceptoma so enaka kot v naših izračunih.

Ta dva odgovora UI služita zgolj kot ilustracija za to, zakaj s strešnimi sončnimi elektrarnami, tudi če bi jih dali na vseh 450 tisoč hiš v Sloveniji in opremili z baterijami dvojne kapacitete, ne bi mogli resneje pokriti porabe po elektriki in zakaj to ne more biti neka resna opcija (niti finančno, niti glede obsega pokritja porabe in niti glede zmožnosti pokrivanja potreb industrije in energetskega prehoda).

DeepSeek takole zaključuje svojo analizo:

Jedrska elektrarna ostaja ekonomično boljša izbira tudi ob podvojitvi porabe, z 2,9-krat nižjimi skupnimi stroški in 3,2-krat večjo pokritostjo porabe. Sončna opcija postaja še manj ugodna ob večji porabi zaradi eksponentne rasti stroškov rezervnih kapacitet in uvoza.

Optimalna rešitev za Slovenijo bi verjetno bila kombinacija jedrske elektrarne kot osnovnega vira s komplementarnimi obnovljivimi viri in pametnim upravljanjem povpraševanja.

ChatGPT pa končuje tako:

• Energijsko: množična strešna PV na hišah (tudi z baterijami) lahko pokrije ogromen del letne porabe (≈ 40–50 %), a ne zanesljivo pozimi brez uvoza/rezerv.

• Finančno: pri 80-letnem horizontu strošek baterij (več ciklov zamenjav) in uvoza/rezerv naredi “vse-hiše PV+baterije” bistveno dražjo od jedrske opcije za enako zanesljivo energijo.

• Industrija: potrebuje stanovitno kapaciteto; PV+baterije (hišni red velikosti) ni primerna kot primarni vir.

Problem je, ker nekateri, ki ne mislijo dlje od svoje lastne hiše, tovrstne nebuloze širijo in problem je, da tovrstni posamezniki zasedajo tudi nekatere ključne položaje v tej državi. Energetika je preveč resna zadeva, da bi jo prepustili šank filozofom.

Nadaljujte z branjem→