Dani Rodrik s Harvarda, čigar tasta so pred leti lažno obtožili snovanja vojaškega udara, ima seveda odličen vpogled (v Project Syndicate) tudi v predvčerajšnji spodleteli državni udar. Ta amatersko izvedeni državni udar je seveda “božje darilo” za Erdogana, da počisti s sekularisti v vojski in sodstvu ter da izpelje ustavne spremembe, ki bodo še okrepile oblast, koncentrirano v njegovih rokah. Turčija se s tem nevarno bliža saudskemu in iranskemu režimu in seveda odmika stran od EU.

Problem je le v tem, da je Turčija “gatekeeper” za izvoz beguncev in militantnega islamizma v Evropo. Treba bo še pojasniti Erdoganovo vlogo v lanskoletnem “odprtju zapornic” in spodbuditvi vala dveh milijonov beguncev proti Evropi, transferju islamističnih teroristov v Evropo ter povezave z ISIS. Z bolj sekularno, čeprav začasno vojaško vodeno Turčijo, bi bila tako regija kot Evropa bistveno bolj stabilna.

Nadaljujte z branjem→

David Cameron’s premiership must be considered a failure. He wanted to keep the UK in the EU, but failed; he wanted to preserve the Union but Scotland might well leave as a result of Brexit; and he wanted to heal a “broken Britain” but leaves the country divided and with hate crime rising.

A big reason for these failures lies in economic policy. Unnecessary austerity contributed to Brexit in four ways:

Nadaljujte z branjem→

• Cameron’s Failure: Austerity – Chris Dillow
• Why Land May Not Be the Smartest Place to Put Your Nest Egg – Robert Shiller
• Overcoming Our Inordinate Fear of Inflation – Noah Smith
• When the best umps blow a call – Larry Summers
• I think Larry Summers gets this wrong – Brad DeLong
• Jail Time For Global Warming Deniers? – EconoSpeak
• What’s the Problem With Protectionism? – Barry Eichengreen
• It is More Difficult for Workers to Move Up the Income Ladder – Austin Clemens
• What’s wrong with Airbnb? – Frances Woolley

Bine Kordež

Po več mesecih usklajevanja smo menda dobili končno verzijo popravkov dohodninske lestvice, katera naj bi pričela veljati s prihodnjim letom. Ob objavi se je umirila retorika, kako bomo s temi popravki nagradili in zadržali mlade strokovnjake (to seveda ne drži, o čemer sem pisal v tekstu »Bomo s spremembami obdavčitve plač zadržali mlade?«). Še vedno pa državna sekretarka vehementno izjavlja (mediji pa ponavljajo), da »bomo razbremenili nižji in srednji dohodkovni razred«. Bolj previden (precizen) je bil (zdaj že bivši) minister za finance z izjavo: »razbremenjujemo kadre, ki so za razvoj Slovenije ključni« (Delo, 13.7.2016).

S predlaganimi spremembami bodo davčno razbremenili zgolj 10 % najbolje plačanih in danes tudi najbolj obdavčenih prejemnikov plač in drugih dohodkov. Prav bi bilo, da se prenehamo slepiti, kako s tem razbremenjujemo srednji sloj.

Nadaljujte z branjem→

Julia Belluz, Brad Plumer & Brian Resnick so v Voxu objavili izjemno dobro analizo največjih problemov sodobne znanosti na podlagi ankete med znanstveniki. Sodobna znanost je v velikih težavah, ker je finančno podhranjena, kar vodi v resne težave glede zanesljivosti objavljenih znanstvenih ugotovitev. En vidik problema, kadar je denarja za znanost premalo, je v tem, da se znanstveniki, da bi lahko napredovali, zatekajo k “seksi”, popularnim, instantnim temam in k statistično značilnim (pozitivnim) ugotovitvam, ki jih je lažje objaviti (negativne rezultate, ki so dejansko zanimivi, je izjemno težko objaviti). Drugi vidik problema pomanjkanja denarja je, da se znanstveniki ozirajo za denarjem k industriji, k zasebnim sponzorjem, kar pa pozvroča konflikt interesov in, kot kažejo analize, večjo pristranost objavljenih ugotovitev. Tretji problem finančne podhranjenosti pa je v tem, da znanstveniki polovico svojega časa namenjajo za pisanje raziskovalnih predlogov za financiranje, namesto za raziskovanje in poučevanje. Gre za univerzalni problem.

Ampak to je šele prvi izmed glavnih problemov. Sledijo namreč problemi s slabo oblikovanimi analizami, s pomanjkanjem možnosti repliciranja rezultatov, invalidnim sistemom recenziranja, zaklenjenostjo znanstvenih študij za plačilnim zidom založnikov, slabo komunikacijo ugotovitev in stresnostjo znanstvene kariere za mlade zanstvenike.

Spodaj je nekaj zanimivih izsekov iz sicer dokaj dolge in zelo zanimive analize. Toplo priporočam

Nadaljujte z branjem→

Zdaj že celo Fortune piše o tem, da so povprečni volilci na Zahodu tako jezni in da se obračajo na radikalne populiste zaradi stagnacije ali celo upadanja njihovih prihodkov. Ključni problem je, da večinski del prebivalstva ne vidi luči na koncu tunela. Običajni ljudje ne vidijo upanja, da si bodo, če bodo trdo delali, nekoč lahko ustavarili večjo blaginjo zase in svoje družine. Fortune navaja nekaj ugotovitev študije McKinsey Global Institute “Poorer than their Parents: Flat or Falling Incomes in Advanced Economies,” ki kaže stagnacijo oziroma upadanje dohodkov delavskega razreda povsod v razvitih državah.

The report found that as much as 70% of the households in 25 advanced economies saw their earnings drop in the past decade. The study tracked income brackets, not individual households, from 2005 to 2014. That compares to just 2% of households that saw declining incomes in the previous 12 years.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Povečevanje števila starejših ljudi in daljša življenjska doba vsekakor zahtevajo stalno prilagajanje obveznega pokojninskega sistema. Spremembe gredo v smeri podaljševanja zahtevane starostne meje pri odhodu v pokoj in to je zajeto tudi v novih predlogih zbranih v Beli knjigi. Takšni popravki so seveda pričakovani, vendar ne gre za kakšne drastične spremembe, predvsem pa vzdržnost pokojninskega sistema tudi v naslednjih desetletjih ni tako problematična in kritična, kot se običajno prikazuje. Takšno razmišljanje poskušam argumentirati z nekaj dodatnimi pogledi na to tematiko.

Nadaljujte z branjem→

Spodaj je en zabaven primer aplikacije input-output (IO) analize  na konkretnem primeru, in sicer za izgradnjo drugega tira Koper – Divača. Na forumu Financ forumaš Endimion trumi forumašev s kompleksom, pardon, svetovnim nazorom vaškega obrtnika izpred prve industrijske revolucije razlaga, zakaj predprimitivna izjava o nepotrebnosti drugega tira “Ker ga ne potrebujemo (ne kot fizične osebe, ne kot podjetniki.)” ne zdrži za četrt naprstnika intelektualne presoje. Neredigirano (in žmohtno):

Gospa iz Madžarske si nanudi novega Hyundai-a. Ga plača prodajalcu. Ta prodajalec potem plača prevoz iz koreje do jebene Budimpešte. Njen i30 se lepo prhojsa v Koper, pa je najprej plačana Luka. Potem del stroška prevoza dobi slovenski ajzenponar, ki avto na vlakovni kompoziciji pelje čez Slovenijo. Ajzenponar plača TEŠ za elektriko ki jo je porabila lokomotiva. TEŠ plača knapu v Velenju za kolm s katerim proizvajajo el. Energijo. Knap gre pa potem k malemu ubozemu tišlarju in kupi novo kuhinjo za doma.

Vse skup z denarjem gospe ki je kupila nov avto. In veliko teh gospa. In gospodov. Ki kupijo na drugi strani sveta še vse kaj drugega kot Hyundai-e. Če delček te tuje porabe ostane nam kot vmesnemu členu v verigi, ima od tega dosti ljudi koristi. Tudi tisti ki na prvi pogled nimajo veze z vezo z transportno verigo Luka Koper – SŽ.

Nadaljujte z branjem→

• Brexit: a coup by one set of public schoolboys against another – Simon Kuper
• A shadow on the American dream – Around the O
• The Brave New Uncertainty of Mervyn King- Paul Krugman
• A “New Normal”? The Prospects for Long-Term Growth – FRB Richmond
• Innovation Doesn’t Always Start in the Garage – Noah Smith
• Post Brexit hangover and monetary policy – Tony Yates
• How Martin Feldstein Learned to Stop Worrying and Love Inflation – David Glasner
• How MBA Programs Drive Inequality – INET
• The race between machines and humans: Implications for growth, factor shares and jobs – Acemoglu & Restrepo

Slika kaže dramatično “dirko” k zniževanju obrestnih mer v negativni teritorij. Prednjačijo najbolj kredibilne evropske države in Japonska, ki so dlje časa v krizi. Zanimivo pa je na prvem mestu Švica, kjer upniki zdaj plačujejo tudi že za to, da lahko imajo v lasti švicarske 30-letne obveznice. V ZDA so obrestne mere na državne obveznice še vedno pozitivne.

Vir: @MktOutperform