Spodaj je en zabaven primer aplikacije input-output (IO) analize  na konkretnem primeru, in sicer za izgradnjo drugega tira Koper – Divača. Na forumu Financ forumaš Endimion trumi forumašev s kompleksom, pardon, svetovnim nazorom vaškega obrtnika izpred prve industrijske revolucije razlaga, zakaj predprimitivna izjava o nepotrebnosti drugega tira “Ker ga ne potrebujemo (ne kot fizične osebe, ne kot podjetniki.)” ne zdrži za četrt naprstnika intelektualne presoje. Neredigirano (in žmohtno):

Gospa iz Madžarske si nanudi novega Hyundai-a. Ga plača prodajalcu. Ta prodajalec potem plača prevoz iz koreje do jebene Budimpešte. Njen i30 se lepo prhojsa v Koper, pa je najprej plačana Luka. Potem del stroška prevoza dobi slovenski ajzenponar, ki avto na vlakovni kompoziciji pelje čez Slovenijo. Ajzenponar plača TEŠ za elektriko ki jo je porabila lokomotiva. TEŠ plača knapu v Velenju za kolm s katerim proizvajajo el. Energijo. Knap gre pa potem k malemu ubozemu tišlarju in kupi novo kuhinjo za doma.

Vse skup z denarjem gospe ki je kupila nov avto. In veliko teh gospa. In gospodov. Ki kupijo na drugi strani sveta še vse kaj drugega kot Hyundai-e. Če delček te tuje porabe ostane nam kot vmesnemu členu v verigi, ima od tega dosti ljudi koristi. Tudi tisti ki na prvi pogled nimajo veze z vezo z transportno verigo Luka Koper – SŽ.

Pred kratkim se je podobno kot ti pridušal znanec ki je kovač. Ograje pa tako dela. Da koji kurac moramo pa met drugi tir pa pičke požrešne pa njega z davki davijo pa fpičkumaterfseskup. Pol pa pove da je fejst dobr zaslužil od enega modela k lokomotivo vozi na SŽ ker mu je ročno skoval nosilce za svetilke v hiši. Sem ga prec vprašal če je ziher da on od tega drugega tira res ne bi imel nič.

Vir: Endimion, forum Financ

V ekonomiji seveda IO analizo (in iz nje izhajajoče multiplikativne učinke posameznih dejavnosti na ostale dejavnosti v gospodarstvu) od Vasilija Leontiefa naprej (ki je izdelal prvo IO tabelo za ZDA) razlagamo z bolj izbranimi besedami, toda mislim, da zgornja razlaga zmaga. …čeprav dvomim, da talibanom na Financah pride do živega karkoli, kar je intelektualno bolj zahtevno od “iz rok v usta ekonomike” posamičnega vaškega obrtnika izpred industrijske revolucije.