



Letošnja Nobelova nagrada za ekonomijo je prišla v prave roke … pa čeprav profesorju iz univerze v Chicagu. Ali pa prav zato. Za razliko od svojih kolegov na čikaški univerzi, ki svet in obnašanje ljudi modelirajo mehansko, kot racionalno, algoritemsko obnašanje človeških robotov, povsem enako v vseh situacijah, je Thaler svoje raziskovanje namenil odstopanjem od tega prepričanja. Ali bolje rečeno, opisoval je dejansko obnašanje in odločanje ljudi v vsakodnevnih situacijah, ki nima prav veliko skupnega z racionalnim. Thaler je ekonomijo križal s psihologijo. Nekaj, kar danes imenujemo vedenjska ekonomija (behavioral economics).
Mokre sanje liberalcev o nepotrebnosti nacionalne države in državne regulacije ter njihovo veselje nad bledenjem nacionalne države v dobi globalizacije so avtodestruktivne. Kot lepo pravi Dani Rodrik v zadnji kolumni, je kapitalizem brez močne nacionalne države mrtev. Kajti le močna nacionalna država mu daje dovolj trden okvir za njegovo delovanje in obstoj. Trg potrebuje pravila, potrebuje vladavino prava in spoštovanje pogodb, potrebuje infrastrukturo, potrebuje redistribucijo in potrebuje trden makroekonomski okvir prek fiskalne in monetarne politike. Na nadnacionaknem nivoju globalnih inštitucij, ki bi lahko prevzeli vlogo nacionalne države, ni. In prav slabljenje moči nacionalne države v dobi ekstenzivne globalizacije je privedlo do zloma socialne in družbene stabilnosti ter naplavilo desničarski populizem.
Stvari smo privedli prek roba vzdržnosti. Bodisi smo dovolili, da se trg razširi prek lastne sposobnosti uravnavanja, bodisi smo sprejeli univerzalna, globalna pravila, ki ubijajo nujno potrebno raznolikost v poteh in načinih razvoja. Potreben je povratek nazaj k močnejši vlogi nacionalnih držav, če želimo ohraniti globalizacijo in sam kapitalizem.
Bine Kordež
V parlament je prišel predlog Zakona, s katerim bi ponovno omejili obratovanje trgovin ob nedeljah. Takšno omejitev smo leta 2003 na referendumu pravzaprav večinsko že sprejeli (ob sicer skromni udeležbi), vendar so kasnejše ustavne presoje uveljavitev “ljudske volje” prelagale. Nato pa je bil v letu 2006 sprejet dogovor med sindikati in zbornico, po katerem so ostale trgovine ob nedeljah odprte ob ustreznem nagrajevanju zaposlenih.
Sam sem v vlogi predsednika uprave ene večjih trgovskih družb v Sloveniji ves čas nasprotoval odpiralnemu času trgovin tudi ob nedeljah, čeprav sem bil pri tem med kolegi (trgovci) bolj kot ne osamljen. Zato trgovine Merkurja v času mojega mandata (do 2010) ob nedeljah niso bile odprte. Razlog je bil deloma v ekonomiki, saj z zaslužki skoraj nismo pokrili dodatnih stroškov. Dodatno pa tudi nisem videl nuje, da bi zaposlene obremenjevali še ob nedeljah. Nasploh sem mnenja, da je prosti čas bolje preživljati v naravi kot pa s hojo po trgovinah. Seveda moram priznati, da mi kot potrošniku daljši čas obratovanja odgovarja in občasno zaidem vanje tudi ob nedeljah – a ne bi bilo nobene večje katastrofe, če tega ne mogel.
Drago Babič
Makroekonomski položaj Slovenije se hitro izboljšuje. Stopnja rasti BDP dosega 5% in bo taka tudi v bližnji prihodnosti. V Evropski Uniji, ki je naš glavni zunanjetrgovinski partner, napovedujejo izboljšanje gospodarske situacije in posledično večje stopnje rasti. To nam bo v prihodnjih letih omogočalo povečevanje izvoza na te trge in tako zagotavljalo nadpovprečne stopnje rasti BDP (v primerjavi s povprečjem v EU) tja do leta 2020.
Zdi se, da včasih tudi najbolj egoistične ideje naletijo na meje dobrega okusa in odpor pri tistih, v katerih korist so namenjene … če pridejo v neokusno velikih količinah. To se zdaj dogaja Trumpovemu darilu bogatim v okviru predloga davčne reforme, po kateri bi odpravili davek na nepremičnine, znižali stopnjo davka od dobička (s 35% na 25% ali celo 15%) in odpravili nekaj davčnih razredov ter tako znižali mejno davčno stopnjo za najbolj premožne. Včeraj je senator Bernie Sanders objavil video z intervjuji z milijonarji, ki protestirajo proti tem nepotrebnim znižanjem davkov za premožne. Pravijo, da teh znižanj ne potrebujejo, da zaradi tega ne bodo nič več investirali, da so proti, da se davčno breme prevali na srednji sloj in da naj raje davčne prihodke namenijo za socialne in druge politike.

Če slučajno koga zanima, je spodaj prezentacija za moje današnje predavanje na Vrhu nabavnikov (s klikom na sliko) o tem, ali se k nam plazi protekcionizem, ki bo končal s sedanjim hiperglobaliziranim gospodarskim okvirjem. Daljši tekst sledi. Na kratko rečeno pa je moja teza navedena spodaj.
Septembra 2003 je bil na to temo že izpeljan referendum, na katerem so volilci večinsko glasovali za zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih (ob določenih izjemah, seveda). Po enem letu so predstavniki sindikatov in trgovcev dosegli dogovor, da bodo trgovine ob nedeljah vseeno odprte, pri čemer bodo zaposleni ustrezno kompenzirani za nedeljsko in praznično delo. Takrat se mi je to zdela zelo dobra rešitev. Pač v skladu z liberalno logiko, da je potrošnik kralj in da naj tisti trgovci, ki želijo, imajo ob nedeljah trgovine odprte in naj tisti zaposleni, ki hočejo, za primerno dodatno plačilo delajo.
Toda zdaj, ko sem nekoliko starejši, vidim, da ta liberalna logika, ki se zdi zelo razumna in ki vsem – od potrošnikov, trgovcev do prodajalcev – dopušča prosto izbiro, ni nujno tudi družbeno optimalna.
Dietz Vollrath iz Univerze v Houstonu ima, po mojem skromnem mnenju, najboljši blog s področja gospodarske rasti (Growth Economics Blog). V današnjem postu se je dotaknil Trumpovega načrta zniževanja davkov. Ta načrt je velika večina ekonomistov že raztrgala in povedala, da ne bo pospešil rasti ameriškega gospodarstva. Ker pač vse empirične raziskave za ZDA kažejo, da višina davkov in njihova dinamika nista povezani z gospodarsko rastjo. No, Vollrath pa gre korak naprej k iskanju pojasnila, zakaj znižanje davkov ne vpliva na pospešitev rasti.
You must be logged in to post a comment.