Intervju iz karantene pri Marjanu Dori, starosti pomurskih dopisnikov. S seveda nekaj uvodnimi lokalnimi referencami, nato pa o akadenskem poklicu, kvaliteti ljubljanske ekonomske fakultete, svetovanju politiki in korona krizi.
Category Archives: gospodarstvo
Economics of Corona Pandemic in Slovenia
Pred dobrima dvema tednoma sem na povabilo Friedrich Ebert Stiftung napisal pregleden strokovni članek o ekonomiki korona pandemije v Sloveniji. Zajema objavljene analize z mojega bloga in nekaj novih stvari. Spodaj je kratek povzetek, cel članek pa je dosegljiv na tej povezavi.
Varoufakisov recept za čas, ko je evropska solidarnost umrla
Yanis Varoufakis ima zelo preprost recept za reševanje korona krize, ko je dokončno odpovedala evropska solidarnost. Recept je v treh točkah:
The Greek tragedy: Act Three
Že neštetokrat videno – nemški odziv na skupno EU pomoč najbolj prizadetim državam:
Merkel insisted that any funding borrowed on the markets must ultimately be paid back. There were “limits” on what kind of aid could be offered, she told leaders, adding that grants “do not belong in the category of what I can agree”. So the recovery plan looks like offering just more loans plus guarantees in return for increased investment by private sector companies.
On Thursday night, EU leaders again failed to agree on how to provide proper fiscal support for hard-hit member states to cope with the health costs of the coronavirus pandemic and collapse of their economies from the lockdowns.
The EU leaders have already agreed to a €540bn package of emergency measures. This sounds a lot but is really just a bunch of loans from the European Stability Mechanism, which lends only on strict conditions on spending and repayment by member states who borrow. Only E38bn has been offered without conditions for health system support across the whole Eurozone. The so-called coronavirus mutual bond where the debt is shared by all is a dead duck.
At Thursday’s meeting the countries hardest hit, backed by France, demanded a massive direct fiscal boost. But the ‘frugal four’ of Germany, Austria, Netherlands and Finland again rejected straight grants in any proposed ‘recovery fund’. While…
View original post 1,467 more words
Korona vikend branje
- The pandemic adds momentum to the deglobalization trend– Douglas A. Irwin (PIIE)
- The coronavirus stimulus package: Quantifying the transfer multiplier– Christian Bayer, Benjamin Born, Ralph Luetticke, Gernot Müller (VoxEU.org)
- National policies in a global pandemic– Thorsten Beck, Wolf Wagner (VoxEU.org)
- Hibernation: Keeping firms afloat during the COVID-19 crisis– Tatiana Didier, Federico Huneeus, Mauricio Larrain, Sergio Schmukler (VoxEU.org)
- Covid Economics: Vetted and Real-Time Papers(Issue 8) – CEPR
- COVID-19 will hit the poor hardest. Here’s what we can do about it– Carolina Sánchez-Páramo (World Bank)
- A call for a new generation of COVID-19 models– Alex Engler (Brookings)
- COVID-19 is causing the collapse of oil markets: when will they recover?– Simone Tagliapietra (Bruegel)
- Here are the innovations we need to reopen the economy – Bill Gates (Washington Post)
- Corona and Financial Stability 4.0: Implementing a European Pandemic Equity Fund – Arnoud Boot et al (VoxEU.org)
- High inflation is unlikely but not impossible in advanced economies– Olivier Blanchard (PIIE)
- How Inequality Hurts the Economy and Complicates Policy Responses to the Pandemic– Atif Mian, Ludwig Straub, and Amir Sufi (ProMarket)
- Labor Demand in the Time of COVID-19– Lisa B. Kahn, Fabian Lange and David Wiczer
- Covid Economics: Vetted and Real-Time Papers(Issue 9) – CEPR
- How will COVID-19 change our schools in the long run?– Douglas N. Harris (Brookings)
- Funding the development and manufacturing of COVID-19 vaccines: The need for global collective action – Gavin Yamey, Kaci Kennedy and McDade (Brookings)
- What’s the Point in Downgrading Italy’s Debt?– Washington Post
Evropske perpetualne obveznice: Še ene mokre sanje?
Kot sem pisal pred dnevi, je Španija v okviru ustanovitve Evropskega reševalnega sklada (ERF) v vrednosti 1,500 milijard evrov (10% EU BDP), ki naj bi primarno služil pomoči državam, ki jih je corona epidemija najbolj prizadela, predlagala, da bi se financiral z izdajo perpetualnih obveznic (obveznic brez dospetja). Slednje pomeni, da se glavnica nikoli ne odplača, plačujejo se le obresti. Na Svetu EU so članice predlog ustanovitve ERF v četrtek sicer sprejele, vendar brez konkretne rešitve glede načina financiranja. Ostajam skeptičen, da bi Nemčija pristala na nekaj tako heretičnega, kot so obveznice brez dospetja.
Čeprav, kot je pisal pred dnevi George Soros, perpetualne obveznice niso nek novicum, nekatere države so jih uporabljale za financiranje vojnih izdatkov. Britanija denimo za financiranje Napoleonovih vojn in prve svetovne vojne, in s temi obveznicami se je trgovalo na borzi še do leta 2015. Podobno tudi ZDA po državljanski vojni.
Nejasnosti v protikorona zakonih, ki omogočajo bančne zlorabe z enostranskim interpretiranjem pogojev in dodatne zaslužke
Vsi protikoronski zakoni so polni nejasnosti, ki puščajo možnost različnih interpretacij. Te pa običajno gredo v škodo šibkejših, torej tistih, ki zaprosijo za “pomoč”. V nadaljevanju navajam dva primera nejasnosti glede kreditiranja podjetij s strani bank.
Prvi primer se nanaša odobritev moratorija za posojila podjetjem, kot je določen v specialnem Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev – ZIUOPOK (Uradni list RS, št. 36/20, 28. 3. 2020). ZIUOPOK, ki je začel veljati 29.3.2020, naj bi nalagal bankam brezpogojno odobritev moratorija za posojila podjetjem, ki so na podlagi odloka morala prenehati opravljati storitve. Moratorij bi po dikciji 5. odstavka 2. člena ZIUOPOK morala banka odobriti brezpogojno, zgolj na podlagi vloge kreditojemalca, in to za 12 mesecev.
Realnost pa je daleč od tega.
Poroštveni zakon je pomoč bankam, ne podjetjem
Drago Babič
Po prvem »korona zakonu«, ki je imel namen zagotoviti državljanom dovolj denarja za preživetje zaustavitve gospodarstva zaradi epidemije, dobivamo drugi korona zakon, ki je namenjen predvsem hitremu ponovnem zagonu gospodarstva po omilitvi epidemije. Najavljen je še tretji korona zakon, ki bi naslavljal bolj dolgoročne probleme bistveno spremenjenih pogojev gospodarjenja po krizi, ko se pričakuje tako splošno zmanjšanje kot tudi strukturno spreminjanje povpraševanja.
Cilj navedenega zakona je predvsem olajšati pridobivanje potrebnih likvidnostnih bančnih posojil za ohranitev poslovanja in s tem delovnih mest ter na ta način preprečiti hujšo gospodarsko škodo. Kot način zagotovitve likvidnosti zakon ponuja zavarovanje bančnih kreditov s poroštvom Republike Slovenije.
Po mojem mnenju je tak pristop preveč enostranski in pomanjkljiv, saj naslavlja le eno stran – to je nudi varnost bančnemu sistemu pri posojanju gospodarstvu, medtem ko zanemarja drugo stran – podjetja, pri katerih pa ne bo glavni problem likvidnost, ampak spremenjeni poslovni pogoji z velikim upadom povpraševanja že takoj po krizi.
The Rolling Stones: Living in a Ghost Town
Odziv Stonesov na največjo krizo sodobnega časa. Standardno dober, pač Stonesi. Toda, kar se mene tiče, manj prepričljiv od Springsteenovega odziva na 9/11 z “Empty Skies”.
.
Helikopterski denar v času korona krize
Napovednik
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.