Kakšna je podobnost med nemškim obvladovanjem krize v letih 2002-2006 in španskim menedžiranjem krize v letih 2009-2012? Precejšnja. Pred enim desetletjem je imela Nemčija precejšnje gospodarske težave: med 4 ključnimi komponentami agregatnega povpraševanja so investicije upadle za 8%, poraba gospodinjstev je stagnirala malce pod ničlo, kar je povzročilo recesijo. V prvih dveh letih po začetku krize je Nemčija še večji upad BDP reševala predvsem s povečanim trošenjem države  (ter (nekaznovanim) kršenjem določil pakta o stabilnosti in rasti zaradi prevelikega proračunskega deficita), nato se je odlepil izvoz (glej zgornjo sliko).

Nadaljujte z branjem→

Poučen komentar Stephena Mihma o blamaži, ki si jo je privarčeval Larry Summers, s tem ko je odstopil kot “predsednikov osebni favorit” v vlogi kandidata za predsednika Fed. Podobna zgodba se je zgodila leta 1914, ko je tedanji predsednik Woodrow Wilson, sicer začetnik boja proti monopolom in “robber barons” za predsednika Fed nominiral Thomasa D. Jonesa, predsednika osovraženega monopolista International Harvester. Jones je naletel na huronsko nasprotovanje znotraj demokratske stranke, za katere je predstavljal vso zlo vsemogočnih monopolistov za ameriško družbo. Tako približno liberalni demokrati danes sovražijo velike banke in Summersa kot glavnega protagonista deregulacije bančnega sektorja v administraciji Billa Clintona. Jones je moral odstopiti po ponižujočem zaslišanju pred senatnim bančnim komitejem, Summers se je temu ponižanju izognil še pred zaslišanjem. Nadaljujte z branjem→

Se bolj premožni, ki se vozijo v bmw-jh, mercedesih in porschejih, manj pogosto ustavljajo pred prehodi za pešce in bolj pogosto kršijo prometne predpise ? Ali bolj verjetno kradejo drugim? Se bolj verjetno manj etično obnašajo, bolj verjetno lažejo na pogajanjih, bolj pogosto goljufajo in se manj etično obnašajo na delu? Študija Piffa et al (2012) iz Department of Psychology, University of California, Berkeley, z naslovom “Higher social class predicts increased unethical behavior” trdi natanko to. In sklepa, da je to zaradi njihove večje nagnjenosti k pohlepu. Nadaljujte z branjem→

Larry Summers, glavni ekonomski svetovalec predsednika Obame, je včeraj predsedniku poslal pismo, da umika svoje ime iz liste kandidatov za predsednika Fed. Kot sem že nekajkrat pisal, je bil Summers kot favorit Obame tarča mnogih medijskih spopadov, ki so problematizirali bodisi njegovo vlogo pred finančno krizo, bodisi njegovo pomanjkljivo poznavanje delovanja monetarne ekonomije, bodisi njegov kontroverzni karakter. Nadaljujte z branjem→

Center for Public Integrity je objavil zapis v treh delih, kako živijo gospodje iz Wall Streeta, ki so povzročili finančno krizo: Richard Fuld (Lehman Brothers), Jimmy Cayne (Bear Stearns), Stanley O’Neal (Merrill Lynch), Chuck Prince (Citigroup) in Ken Lewis (Bank of America). Nikomur od njih se ni nič zgodilo, država je rešila njihove banke (razen Lehman Brothers), zavarovanje pa je pokrilo njihovo odškodninsko odgovornost. Gospodje m irno živijo v svojih luksuznih vilah in apartmajih. Kot bi rekel Krugman: Heads They Win, Tails We Lose.

Nadaljujte z branjem→

Kot  v večini držav je tudi ameriški javni dolg večinoma v funkciji bodisi vojn bodisi velikih gospodarskih kriz. Spodnja slika lepo kaže vpliv državljanske vojne, prve in druge svetovne vojne, velike gospodarske depresije in sedanje velike gospodarske recesije. Zanimiv pa je vpliv republikanske vladavine Reagana in Busha starejšega – javni dolg sta dvignila za približno 30% BDP. Skoraj izključno za oboroževanje in davčne olajšave premožnim. Šele (demokratski) Clinton je javni dolg spet znižal za 15% BDP in ustvaril proračunski presežek.

Nadaljujte z branjem→

Zadnjič so si Finance dale dela z ugotavljanjem, kam izgine 1.4 milijarde evrov, za katero Lukšič pravi, da je ustvarimo več kot porabimo, in sicer:”Slovenija ustvari 1,4 milijarde evrov letno več kot porabi. Kam to gre? Za kakovost življenja v Nemčiji in v ZDA“. Ekonomistom je seveda precej jasno, da je Lukšič v svojem “prosto po Prešernu” izračunu v neužitno brozgo premešal plačilno bilanco države s proračunom in jo začinil s socialistično retoriko. Toda morda Lukšiču preprosto delamo krivico. Ne govorimo istega jezika. Denimo, kar sociologi in drugi diplomanti, ki jih bruha FDV, poimenujejo “različna vrednostna orientacija“, hard core ekonomisti razumejo kot “lenoba“. Ali kar ekonomisti imenujemo “pogodba“, sociologi pojmujejo kot “izkoriščanje“. Potrebujemo mediacijo oziroma prevajalnik, da se bomo bolje razumeli med seboj. No, Jeffrey A. Smith in Kermit Daniel sta že pred leti poskrbela za tak ad hoc prevajalnik med sociologijo in ekonomijo. Nadaljujte z branjem→

Vsi smo rasli ob mitologiji hladne vojne in vohunskimi romani Johna Le Carra, Roberta Ludluma, Lena Deightona, Grahama Greena, Fredericka Forsytha ter konec koncev tudi ob žajfastih filmih o James Bondu (po romanih Iana Fleminga). Skupno tem vohunskim zgodbam je, da tajni agenti in njihov delodajalec vedo, kaj delajo in da delajo v dobro državljanov. No, morda je vse skupaj samo mit. Pa ne samo tisti del o tem, da delajo v dobro državljanov, kot je nedavno razkrinkal Snowden. Pač pa tudi tisti del o tem, da so inteligentni, spretni in sploh da vedo, kaj delajo. Adam Curtis z BBC se je lotil razkrinkanja nekaj zgodb o britanski MI5, ki niso ravno v čast predpostavke o inteligenci tajnih agentov in njihovih delodajalcev. No, pri tem pa jim veselo asistirajo tudi novinarji. Nadaljujte z branjem→

Si predstavljate, da prodajate hišo, v kateri živite? Tik pred prodajo pa se odločite, da boste v prenovo prostorov vložili še skoraj za enkrat toliko kot je njena tržna vrednost. Vprašali vas bodo po vašem duševnem zdravju. Ali pa si predstavljajte, da imate doma že dva zelo spodobna in dokaj nova avtomobila, vi se pa odločite, da kupite še tretjega, ki ga sicer sploh ne rabite. Zakaj? Hja, ker je na avtomobilskem salonu pisalo, da danes in jutri dajejo 15-odstotni popust. Spet vas bodo povprašali po vašem duševnem zdravju. Povsem upravičeno.

No, vidite, približno takšna, vendar še veliko hujša, je situacija glede projekta gradnje drugega terminala na brniškem letališču. Nadaljujte z branjem→