Vic tedna: ključ je v jajcih

Mati z otrokom kosi v restavraciji. Sin nenadoma vzame kovanec in ga pogoltne. Zatakne se mu v grlu. Mati vstane in s trepljanjem po hrbtu poskuša doseči, da bi ga sin izpljunil. Pristopijo še drugi in otroka obračajo in ga tolčejo po hrbtu. Brez uspeha.
Otrok je pomodrel in začel kazati znake zadušitve. Mati obupano kriči in roti za pomoč.

Izza bližnje mize se dvigne gospod in povsem mirno, brez besed, sname otroku hlače, čvrsto zgrabi njegova majhna moda in jih odločno, sunkovito, boleče potegne navzdol. V obupnem tuljenju otrok izpljune kovanec, mož pa se mirno vrne k obedu. Po daljši zgroženosti, osuplosti, začudenosti in na koncu sreči, mati stopi do gospoda, ki je rešil življenje sinu.
Vpraša ga: “Ste vi zdravnik?”
“Ne gospa, sem pa profesionalec, ki to počne vsak dan.”
“Kako?”
“Sem slovenski minister za finance. Toliko časa stiskam slovenske državljane za jajca, da izpljunejo sleherni cent!”

So moški sploh za kaj dobri?

Follow up na članek Prekletstvo ženske emancipacije. Roy F. Baumeister se je na predavanju na srečanju American Psychological Association (2007) spraševal o tem ali obstajajo – biološko pogojene – razlike med spoloma. So moški v čem sploh boljši od žensk? So ženske v čem boljše? In seveda o tem, zakaj je kljub enaki povprečni inteligenci med spoloma več vrhunsko inteligentnih moških kot žensk? Zato ker je tudi retardirancev več med moškimi. Tisti, ki veste, kaj je distribucija, vas to seveda ne more presenetiti. Moški gredo bolj v ekstreme, na vseh področjih. Nadaljujte z branjem→

Kako sta Jazbec in Čufer iz mini bančic naredila sistemsko bančno krizo

Hitra usklajena akcija ministrstva za finance in Banke Slovenije prejšnji petek glede reševanja Factor banke in Probanke, čeprav načeloma korak v pravo smer, pa je zaradi izbranega načina reševanja za seboj potegnila enormno kolateralno škodo. Država se je odločila za likvidacijo namesto za stečaj obeh bank, zaradi česar bo strošek sanacije bistveno večji. Pri tem pa je ključno, da je država za dve bančici, ki imata skupaj 4% tržni delež, izdala za dobro milijardo evrov garancij. Najmanj polovica tega ne bo povrnjena in bo šla na breme davkoplačevalcev.  Če bi enak pristop k reševanju uvedli še za preostalih 56% odstotkov bank, ki so v državnem ali domačem zasebnem lastništvu, in so prav tako v težavah, bi država za sanacijo bank morala nameniti kar 14 milijard evrov garancij. Česar pa v tej situaciji naša država finančno ni sposobna zagotoviti. Ne brez tuje pomoči.

S tem sta Jazbec in Čufer iz mini problema naredila maksi problem. Res moraš biti genialen, da iz mini bančic s 4% tržnim deležem povzročiš sistemsko bančno krizo. S tem je luknja v domačih bankah de facto postala “too big to bail“, prevelika, da bi jo sami lahko rešili. Nadaljujte z branjem→

Okrevanje mlačno kot poletje na Aljaski

Avgustovska novica iz Eurostata, da je evro območje izšlo iz recesije in začelo okrevati, je posijala kot sončni žarek upanja v mračno depresijo pogreznjenega evropskega gospodarstva. Na žalost je ta žarek osamljen, okrevanje pa zato precej podobno mlačnemu začetku poletja na Aljaski. Ne aktualni gospodarski trendi, ne ekonomska politika EU zaenkrat ne obetajo pravega okrevanja. * Nadaljujte z branjem→