V luči zadnjih razkritih napak v ekonomskih študijah ter dragih napakah ekonomske politike si lahko privoščim nekaj humora na račun lastne profesije. V zadnjih tednih, po kontroverzni podelitvi Nobelove nagrade Eugenu Fami ob boku Roberta Schillerja, se je v strokovni javnosti ponovno razvnela debata, ali je ekonomija znanost ali ne (glej Rosenberg & Curtain, Ray Chetty). Paul Krugman, je pred dnevi sicer sarkastično zaključil, da ekonomija v veliki meri je znanost, niso pa vsi ekonomisti tudi zares znanstveniki (s čimer se intimno povsem strinjam). No, danes je Bloomberg objavil zanimiv in zabaven komentar Caroline Baum, ki pravi, da ekonomija nikoli ni bila in nikoli ne bo znanost, in sicer ker ne zna odgovoriti niti na naslednjih pet vprašanj: Nadaljujte z branjem→

Pregled kvalitete aktive 130 evropskih bank, ki se bo začel novembra letos kot prvi korak k vzpostavitvi centralnega evropskega nadzora nad evropskim bančnim sektorjem, vznemirja tudi Nemčijo. Po poročanju Spiegla so na udaru predvsem velika Commerzbank ter regionalni banki NHS Nordbank in Norddeutsche Landesbank. Pri tem naj bi imela Commerzbank kar za 25% slabe aktive. Drugi problem je, da je na nemškem trgu preveč bank in da bo najverjetneje prišlo do konsolidacije. Nadaljujte z branjem→

To, da bo tudi Evropska komisija ugotovila, da hkratno zategovanje pasu vseh članic evro območja nujno vodi v poglabljanje gospodarske recesije, je bilo pričakovano. Bilo je le vprašanje časa. Sveža raziskava ekonomista Evropske komisije Jana in t’Velda (iz direktorata za ekonomske in finančne zadeve, DG EcFin) na podlagi modelskih simulacij kaže, da ima hitra hkratna konsolidacija javnih financ v obdobju treh let (2011-2013) visoke negativne učinke na gospodarsko rast. Problem je v multiplikativnem učinku zategovanja pasu na BDP in zaposlenost, ki pa se še dodatno ojača ob hkratni konsolidaciji javnih financ vseh članic, ki zaradi negativnih spillover učinkov (zmanjšanja povpraševanja po uvoženih izdelkih iz drugih članic) še poslabša že tako negativne srednjeročne učinke fiskalne konsolidacije. Nadaljujte z branjem→

Koliko stanejo napake ekonomske politike? In pri tem ne mislim na napake slovenske ekonomske politike v prvih treh letih po začetku krize, niti na napake ameriške politike zaradi pretirane deregulacije finančnega sistema. Pač pa imam v mislih napake ekonomske politike Evropske unije. Poglejte si primerjavo ključnih ekonomskih kazalcev med ZDA in evro območjem v času sedanje krize in na prvi pogled vam bo jasno, da je bilo s politiko držav z evrom nekah hudo narobe. * Nadaljujte z branjem→

Pričevanja o nepoštenih praksah v znanosti se kuhajo že dlje časa. Denimo leta 2005 je ameriški raziskovalec John P. Ioannidis objavil zelo kontroverzno in odmevno raziskavo »Why most published research findings are false«, v kateri je ocenjeval, kako relevantne so ugotovitve o pozitivnih učinkih laboratorijskih testov v medicini, objavljene v akademskih medicinskih revijah. Ugotovil je, da je večina izmed njih preprosto napačnih. Kasneje je raziskava podjetja Bayer Laboratories potrdila Ioannidisove trditve in pokazala, da pozitivnih učinkov v treh četrtinah znanstvenih študij z njihovega področja ni mogoče uspešno replicirati v laboratoriju. Podobno je analiza biotech podjetja Amgen pokazala, da je mogoče replicirati rezultate le 6 izmed 53 ključnih študij s področja raziskav raka.

Kaj se dogaja v znanosti? Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

Američani so napoved začetka pogajanj z Evropsko unijo o formaciji čezatlantskega območja proste trgovine letos pomladi popestrili z vohunsko afero, v kateri je bilo odkrito, da tudi svojim zaveznikom po svetu že več let prisluškujejo. Edward Snowden je, poleg tega, da je v zadrego spravil ameriško administracijo, uspel povzročiti skoraj otipljivo paralizo na drugi strani Atlantika. Vlade evropskih velesil so se odzvale medlo in plašno, navidez okamenele v strahu, da bi ostrejša reakcija odtujila gospodarskega in političnega hegemona. Kaže, da gospodarsko stanje Evropi ta trenutek ne dopušča načelnosti. Tako Evropa kot ZDA posegata po zavezništvih, ki bi bila pred kakšnim desetletjem nepredstavljiva. Najbolj velikopotezno in potencialno najbolj donosno je predvideno oblikovanje območja proste trgovine med Evropsko Unijo in ZDA, kjer je letos prišlo do prvih resnejših pogajanj. * Nadaljujte z branjem→

Ne vem. Rad pa bi vedel, kakšne so. Rad bi jih videl objavljene. Preden bo objavljen rezultat stresnih testov.

Za primerjavo spodaj prikazujem predpostavke stresnih testov za Španijo, ki jih je naredilo podjetje Oliver Wyman in ki stresni test dela tudi za slovenski bančni sistem. Analiza z rezultati stresnega testa za Španijo je dostopna na spletni strani španske centralne banke. Nadaljujte z branjem→

Paul de Grauwe in Yumei Yi (2013) v še sveži raziskavi dokazujeta, da se glede dolgoročne vzdržnosti evropske denarne unije od ureditve iz leta 1979 (EMS) do ureditve iz leta 1999 (EMU)  ni nič spremenilo. Evropsko denarno območje je še vedno enako ranljivo kot prej. Razlika med obema je minimalna. Prvotni EMS (z nacionalnimi valutami, vendar s fiksnimi medsebojnimi tečaji) je bil ranljiv zaradi dejstva, ker so bile ranljive posamezne nacionalne centralne banke pri vzdrževanju paritete tečaja do nemške marke, saj ni bilo kredibilnega posojilodajalca v skrajni sili, ki bi interveniral na deviznih trgih. Sedanji EMU s skupno valuto pa je ranljiv, ker spet ni kredibilnega posojilodajalca v skrajni sili, ki bi interveniral na trgu dolgoročnih državnih obveznic.

To pa nujno vodi v perpetualne krize skupnega denarnega področja. Nadaljujte z branjem→

Barry Eichengreen v komentarju v švicarskem Finanz und Wirtschaft trdi, da je v nemškem interesu, da popravi institucionalno ureditev evro območja v smeri bančne in transferne unije, kajti v nasprotnem primeru ji bo bodisi razpadlo evro območje bodisi bo sama potrebovala takšno transferno unijo. Kajti dokaj hitro lahko tudi sama postane novi bolnik Evrope. Nadaljujte z branjem→

Evro območje je konec leta 2011 zapadlo v drugo recesijo po izbruhu svetovne finančne krize. Prvotno okrevanje se je zaustavilo v začetku leta 2011 in se nato obrnilo navzdol v novo recesijo, ki je trajala leto in pol. Za razliko od evro območja so ZDA nadaljevale z okrevanjem. ZDA so glede BDP v sredini letošnjega leta za dobrih 5% nad stanjem pred krizo, evro območje pa dobra 2% pod njim.

Nadaljujte z branjem→