Tale video iz filipinske košarkaške lige zelo nazorno pokaže čredno obnašanje ljudi, kot ga sicer v svetu financ secirata nobelovca Akerlof in Schiller v knjigi Animal Spirits: How Human Psychology Drives the Economy.
Author Archives: jpd
Deflacija se razrašča, banke krčijo kredite
Zadnji podatki kažejo, da se deflacija v evro območju razrašča. Po oktobrski nizki (letni) rasti cen (samo 0.7%, cilj ECB pa je “blizu” 2%), pa je bolj zaskrbljujoč trendno upadanje rasti količine denarja v obtoku (oktobra le še 1.4%, cilj ECB je 4.5%) ter absolutno upadanje kreditne aktivnosti bank.
Je delavska participacija rešitev za neenakost v ZDA?
Nisem si mislil, da bom še za svojega življenja slišal tak predlog – o vrnitvi soupravljanja v ameriške korporacije. The Economist povzema predloge treh ekonomistov (Joseph Blasi, Douglas Kruse in Richard Freeman) iz knjige “The Citizen’s Share“: Nadaljujte z branjem
Vrnitev mojstra
Štiri desetletja po tem, ko so njegove ekonomske koncepte kriznega menedžmenta izgnali iz mainstream makroekonomije, se je John M. Keynes spet vrnil. Njegov biograf, Robert Skidelsky, profesor ekonomske zgodovine na univerzi Warwick, je sicer že leta 2009 napisal odlično knjigo “The Return of the Master“. Toda Keynesove ekonomske politike ni rehabilitirala ta knjiga, pač pa dogajanje v gospodarstvu. Izkazalo se je, da nihče nima boljšega odgovora na to, kako menedžirati krizo premajhnega agregatnega povpraševanja. Nadaljujte z branjem
Slika dneva: Tri četrtine povečanja premoženja v roke zgornjih 5%
Ta slika je res močna: v zadnjih treh desetletjih je tri četrtine povečanja premoženja šlo v roke zgornjih 5% ameriških gospodinjstev.
Bi dali desno roko za objavo v American Economic Review?
Tale je zelo zabavna anekdota. Ko ne-ekonomisti resno vzamejo preference ekonomistov glede outleta za objave in njihove preference testirajo na “medicinski način”. Pravkar objavljena raziskava Attema, Brouwer & Van Exel (2013) se sprašuje: Bi za objavo v American Economic Review (AER) res dali desno roko, morda ledvico, ali pa zgolj prst? Bi žrtvovali več za revijo z višjim faktorjem vpliva (impact factor)?
In rezultati? Heh, ekonomisti bi za objavo v AER žrtvovali veliko, vendar ne cele roke. Morda desni palec. Faktor vpliva ne igra pomembne vloge, pač pa prestižnost revije. Nadaljujte z branjem
Boj za “pravo” makroekonomijo
Tja, bitke med tem, katera smer makroekonomije (“freshwater” (Chicago, Minnesotta) ali “saltwater” (obe obali)) je bolj “pravilna”, so lahko precej trde. In precej osebne. Ena izmed njih se pravkar dogaja na Fedu v Minneapolisu. V osvežitev spomina: guverner Feda v Minneapolisu Narayana Kocherlakota je lani nepričakovano spremenil mnenje glede politike kvantitativnega sproščanja (QE). Prej je bil velik nasprotnik QE (zaradi potencialnega vpliva na izbruh inflacije), nato pa je (na podlagi dejstev, ker do inflacije po treh letih od začetka QE še ni prišlo) spremenil mnenje in postal zagovornik QE kot načina spodbujanja gospodarstva. To je spremenilo razmerje sil tudi znotraj Fedove centrale.
Toda zadeve so šle še malce dlje. Prejšnji teden so se ameriški mediji razpisali o tem, da so na Fedu v Minneapolisu odpustili glavnega ekonomista Patricka Kehoa ter soavtorico Ellen McGrattan. Oba sta bila ortodoksna pripadnika “freshwater” šole. Komentar Noah Smith. Nadaljujte z branjem
Zakaj ne ukinemo ministrstva za gospodarstvo?
Kolobocije v zvezi s podeljevanjem subvencij lastnemu podjetju in odstop ministra za gospodarstvo odpirajo bistveno širše dileme, kot pa je to, kdo naj bi zasedel ministrski stolček. Ključno vprašanje pri tem ni, kakšnega ministra za gospodarstvo potrebujemo, pač pa ali sploh potrebujemo ministrstvo za gospodarstvo. Kaj (koristnega) sploh počne to ministrstvo? Bi se s tem, če ga ne bi bilo, gospodarska rast in blaginja državljanov zmanjšali? Ne bi. Nadaljujte z branjem
Dolga stagnacija pred nami
Lani maja sem v Managerju pisal o nevarnosti, da nam (Sloveniji) realno grozi nevarnost »izgubljenega desetletja« japonskega tipa. Pred dvema tednoma je Lawrence Summers, glavni ekonomski svetovalec predsednika Obame, na konferenci IMF enak strah izrazil za vse razvite države. Pred nami je najbrž dolgo obdobje nizkega povpraševanja, nizke gospodarske rasti in nizke inflacije. Nekaj, kar običajno označujemo z izrazom deflacijska depresija. Poglejmo, kaj to pomeni in ali obstajajo poti iz tega. * Nadaljujte z branjem

You must be logged in to post a comment.