• Nit-Piketting continued – Branko Milanovic
• Ray on Milanovic on Ray on Piketty – Chhota Pegs
• Plots and Subplots in Piketty’s Capital – Rajiv Sethi
• A Paltry Start in Curbing Global Warming – NYTimes.com
• Reforming Econ 101 – mainly macro
• Economic history and economic development – vox
• Basic social institutions and democratic equality – Understanding Society
• The Republican Case Against Republican Economics – NYTimes.com
• The Challenge of Participation in the Globalizing Economy – Tim Taylor

Thomas Piketty v Vox pojasnjuje podrobnosti glede uporabljenih podatkov v knjigi “Capital in the 21st century“

Tadej Kotnik očitno postaja z naskokom najboljši (občasni) pisec Financ. Nekdo, ki spremlja tuje medije in zna stvari tudi povezati in objektivno napisati brez zapadanja v ideologijo.

Splača se prebrati njegov zapis o možnih ukrepih ECB, ki naj bi jih sprejela na jutrišnjem zasedanju sveta ECB. Gre predvsem za ukrepe za spodbuditev kreditiranja bank, povišanje inflacije in zmanjšanje tečaja evra. Nadaljujte z branjem→

V članku Nas mora ameriška neenakost skrbeti? sem izpostavil selitev industrijskih delovnih mest in izvotlitev srednjega razreda v ZDA kot enega izmed ključnih problemov nestabilnosti ameriškega agregatnega povpraševanja. V tej zvezi se tako v ZDA kot v EU izvajajo prave kampanje glede re-industrializacije oziroma selitve industrije nazaj iz Azije. Današnji Wall Street Journal poroča, da se del tega trenda v ZDA že dogaja, vendar počasi. In ni zelo verjetno, da bo na srednji rok tudi uspešen. Nadaljujte z branjem→

Ta je res huda. The Economist poroča o študiji Kiju Junga in kolegov z University of Illinois, ki so preučevali, ali se je poimenovanje orkanov z ženskimi ali moškimi imeni kako odrazilo v njihovi destruktivnosti od leta 1950 naprej. In ne boste verjeli, od 92 orkanov v zadnjih 60 letih so “ženski orkani” pobili mnogo več ljudi (pri tem sta najhujša orkana – Audrey in Katrina – izpuščena).

Nadaljujte z branjem→

To je običajno vprašanje, ki ga ob zaključku predavanj pri predmetu Globalization and International Trade zastavim študentom. Do tega trenutka so študenti že absolvirali razvoj globalnega gospodarstva, globalno prepletenost držav prek trgovinskih in investicijskih tokov, prek multinacionalk in finančnih tokov, pa tudi povezavo med globalizacijo in neenakostjo. Toda kljub temu kot prvi odgovor običajno slišim, da nas zaradi povečane ameriške neenakosti ni treba skrbeti. Da gre za ameriško »notranjo zadevo«. In potreben je krog intelektualne diskusije, da bi videli na drugo stran. Na mehanizme, prek katerih ameriške »notranje zadeve« običajno močno vplivajo na vse ostale države. Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

V kultni seriji Samo bedaki in konji je Rodney Trotter, mlajši del bratske naveze, ki je tvorila podjetje Trotter independent traders, med drugim prodajal robčke iz francoske čipke z geslom »eden za ceno dveh«. Uspeh tega prodajnega prijema je bil sicer dokaj veren odsev siceršnje usode dejavnosti bratov Trotter. Zdi se, da si je Janko Medja, predsednik uprave najbolj državne naših državnih bank, NLB, delal zapiske med predvajanjem serije. Obrestne mere slovenskih bank, kot grob kazalec cene kreditiranja na slovenskem kapitalskem trgu, namreč bistveno presegajo povprečje v evrskem območju, hkrati pa državne banke želijo ustvariti vtis, da se žrtvujejo za svoje komitente in lastnike. * Nadaljujte z branjem→

Analysis by the economic consultant Howard Reed published on the Guardian’s datablog supported Piketty’s view that inequality of wealth has been rising in recent years and dismissed the attack on some of the book’s findings by the Financial Times journalist Chris Giles.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Te dni je  bilo veliko razprave o plačevanju nadomestil za prevoze v šolo in na koncu se je (vsaj za dva meseca) denar našel. Ti izdatki gredo v sklop 2,1 milijarde raznih socialnih transferjev (otroški dodatki, štipendije, boleznine, nadomestila za porodniško, prehrano v šolah, prevoze, razlike v vrtcih in tako naprej), ki jih državljanom iz pobranih davkov zagotavlja proračun in druge javnofinančne blagajne. Ti izdatki so še do lani predstavljalo kar 80 % vsega zbranega DDV (lani 69 %). Večina tega gre najbrž na prave naslove, marsikaj pa tudi ne. Pri tem je zanimiva razporeditev sredstev, ki jih država namenja kot finančno pomoč staršem pri izdatkih za otroke. Nadaljujte z branjem→