Zadnjič sem v intervjuju za Manager navrgel naslednjo misel: “Nekoliko za šalo, če bi pri nas v industriji podvojili plače, bi se tudi dodana vrednost na zaposlenega po definiciji skoraj podvojila“. S to izjavo sem hotel predvsem sprovocirati diskusijo na temo konkurenčnosti našega gospodarstva. Dobil sem precej (negativnih) komentarjev, malo pa vsebinskih argumentov (razen od dveh oseb).

Pa vendar je zgornja izjava faktično pravilna, le vzročnost je obrnjena. Jasno je sicer, da si v obstoječi situaciji oz. ob dani izvozni strukturi naša podjetja ne morejo privoščiti podvojitve plač. Toda hipotetično, če bi podvojili plače, bi se po definiciji podvojila dodana vrednost, če zanemarimo dobičke (dodana vrednost je v grobem vsota plač in dobičkov). Če bi seveda lahko ustrezno povišali cene naših izdelkov. Problem je seveda v tem, ker naša proizvodna struktura tega ne dopušča, avstrijska denimo pa. Avstrijci lahko v Magni Steyr plačujejo dvakrat višje plače pri sestavljanju avtomobilov kot pri nas v Revozu. In to je naš problem, ker prodajamo nizkocenovne izdelke. Avstrijci sestavljajo mini morrise za 30 tisoč evrov, mi pa twingote za 10 tisoč evrov. Slovenska podjetja so se pač – večinsko (ob hvalevrednih izjemah) – odločila za specializacijo v nizkocenovnih izdelkih in sestavnih delih (komponentah) za tuje verige vrednosti, kjer jih naročniki stiskajo za vsak cent.

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

Program Kluba slovenskih podjetnikov – SBC »Za podjetno Slovenijo« zajema 16 točk v štirih poglavjih z naslovi:

• Razvojna motivacija podjetij
• Motivacija zaposlenih v gospodarstvu, razvojnih kadrov in mladih
• Poslovno okolje za razvojni skok
• Znanje za razvojni preboj v gospodarstvu
• Kakovostne javne storitve za pošteno ceno

Če začnem komentar o tistih ukrepih, ki so mi všeč, podpiram v celoti poglavje Znanje za razvojni preboj v gospodarstvu. Strinjam se, da bodo kadri ključni za izvedbo razvojnega preboja, zato je treba zagotoviti večjo povezanost med izobraževalnim sistemom in uporabniki. Dodal bi le dve pripombi: pri proaktivni imigracijski politiki bi dal prednost visoko izobraženim in kvalificiranim kadrom, uvoza nizkokvalificiranih delavcev ne bi spodbujal. Zanimivo, podobne rešitve je pravkar sprejela Nemčija. Druga pripomba se nanaša na znižanje prispevkov delodajalcev za znesek štipendiranja v višini 100%. To pomeni, da kadrovske štipendije v celoti plača država, kar ni primerno. Predlagam, da prispevata delodajalec in država vsak pol.

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

Zahvaljujem se gospodu Goranu Novkoviću, da je s prispevkom »Zakaj Igorja Akrapoviča ne spoštujemo tako kot Gorana Dragića?« odgovoril na moj poziv podjetnikom, podan v članku »Peticija podjetnikov: manipulacija za prikrivanje egoističnih interesov podjetniškega sloja«, na intelektualni dvoboj na temo, kakšno podjetno Slovenijo si želimo.

Najprej bi ga potolažil v njegovi skrbi, da premalo berem. Prebral sem večino predvolilnih programov političnih strank, ki so kandidirale na volitvah, tudi program Kluba slovenskih podjetnikov »Za prodorno (podjetno) Slovenijo«. Poleg tega sem prebral kup mednarodnih študij in člankov, ki se nanašajo na obravnavano problematiko. Nekatera gradiva citiram v tem tekstu in originalnih člankih. Pa ne samo to – skupaj s kolegom Jožetom P. Damijanom in drugimi sodelavci smo oblikovali svoj predlog programa razvojnega preboja Slovenije pod nazivom »Slovenija gre naprej«, ki smo ga postopoma objavljali v zadnjega pol leta na Damijanovem blogu in v dnevnem časopisju.

Nadaljujte z branjem→

• Is Neoliberalism destroying the world? – Admati, Gindin, Mirowski & Varoufakis
• Eurotragedy: Why the euro failed – Ashoka Mody
• Biggest US Export to China? Spending by Chinese Tourists – Tim Taylor
• Does Uber Kill? The Real Cost of Ride-sharing – ProMarket
• Explaining weak investment growth after the Great Recession – Econbrowser
• State Cuts to Higher Education Threaten Access and Equity – CBPP
• Social mobility disaggregated – Understanding Society
• Resolving ‘Too Big to Fail’ – Liberty Street Economics

Andrej Korošak

Odkod ta ihta, ta vehementni napad gospodarskega lobija na Levico, ki je nedavno predlagala povečanje obdavčenja kapitalskih dobičkov, pravzaprav ničesar radikalno novega, ampak samo povrnitev na izhodišče pred tem, ko je druga Janševa vlada darežljivo delila odpustke pri vplačevanju v državno blagajno? Zakaj grandiozni ego nekaterih izpostavljenih gospodarskih akterjev ne prenese nečesa, kar je nekoč že pripadalo širši družbi? Kaj jih tako zelo boli? In seveda bodo zopet do nezavesti jahali na tistem obrabljenem mentalnem kognitivnem okvirju, kot bi temu rekel kognitivni lingvist George Lakoff, o poskusih nezasluženega prilaščanja privatnega, samo in edinole njihovega.

Tu je na mestu prispodoba o šampionu z zlato medaljo, ki se mora otepati nadležnih prisklednikov, kateri želijo po vsej sili odščipniti nekaj njegovega zlata. Kot da bi bil možen individualni dosežek izven širše skupnosti! Kaj res? Potem pa naj kar zmagujejo brez svojih zaposlenih, v vakumu, mimo družbene infrastrukture in institucij ter pravnega reda države. Saj enodimenzionalni neoliberalni um tako ni sposoben dojeti, da ne obstajajo le posamezniki, ampak širša družba.  Osnovnega postulata gestalt psihologije, da je celota več kot vsota posameznih delov, prav tako ne.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

V Uradnem listu RS je v 64. številki z dne 28. 9. 2018 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije  (ZZZS) objavil novo spremembo Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so po odločbah Ustavnega sodišča znana po tem, da v nasprotju z določbami 51. čl. Ustave Republike Slovenije urejajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki bi sicer morale po Ustavi biti urejene z zakonom. Kaj in koliko bodo nova pravila, ki so stopila v veljavo s soglasjem novega ministra za zdravje, prispevala k napovedanim izboljšavam zdravstvenega varstva državljanov bo pokazal čas, a glede na določbe 108 čl. spremembe pravil državljani ne moremo ravno optimistično pričakovati izboljšanja, pač pa lahko s precejšnjo mero gotovosti pričakujemo poslabšanje.

Nadaljujte z branjem→

Preprosto, odprete nerezidenčni račun v tuji banki. Na voljo imate dve varianti: (1) kakšno zelo veliko zahodno banko (denimo Deutsche Bank je glavna v tem poslu) ali (2) banko v kakšni zelo majhni državici, ki se ponaša z vrhunsko liberalnostjo, sploh pa pri kapitalskih transakcijah s tujino. Spodaj je primer, kako se je skozi estonske banke v enem desetletju opralo skoraj 1,000 milijard dolarjev, od tega je Danske Bank, ki jo zdaj vsi preiskujejo, oprala približno četrtino te vsote.

Banks doing business in Estonia, which has been at the center of a money-laundering scandal involving Danske Bank, handled more than $1 trillion in cross-border flows between 2008 and 2017, according to the country’s central bank.

…

The central bank said that between 2008 and 2017, cross-border transactions totaled 1.1 trillion euros ($1.27 trillion). The number includes all flows, including resident and non-resident transactions, a spokesman said.

Nadaljujte z branjem→

Goran Novković, *
izvršni direktor SBC – Kluba slovenskih podjetnikov

V zadnjih tednih se je v javnosti zelo razplamtela diskusija v zvezi s koalicijsko pogodbo. V tem času smo lahko zasledili tudi članek na Damijan blogu, kot je bil denimo članek z naslovom »Peticija podjetnikov: Manipulacija za prikrivanje egoističnih interesov podjetniškega sloja«, avtorja Draga Babiča. Posebej bi rad opozoril, da si je avtor tega članka očitno ustvaril svojo sodbo, še preden bi o določenih informacijah sploh karkoli povprašal oziroma informacije preveril. Če bi malo pobrskal na spletu ali v medijih, bi zelo lahko našel predloge SBC – Kluba slovenskih podjetnikov za ravojni preboj Slovenije. Seveda pa je vprašanje, ali je to sploh bil avtorjev namen.

Kolumna je bila včeraj objavljena v časniku Večer z namenom, da bi javnost bolje razumela reakcijo podjetnikov, ki so skupaj z drugimi gospodarskimi in drugimi organizacijami oblikovali največjo koalicijo Za podjetno Slovenijo doslej. Zato je treba odgovoriti na najmanj sedem vprašanj, zakaj se je to zgodilo. 

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Kot je že Drago lepo ugotovil, poanta mojega včerajšnjega teksta ni bila v tem, kako je UMAR uspešen pri napovedovanju gospodarske rasti. Takšne napovedi so sicer dokaj nehvaležne – le da imajo na UMARju prednost v tem, da ne odgovarjajo za napačne ocene (v gospodarstvu se napačne projekcije in posledično napačne odločitve občutijo precej bolj boleče).

A ker je že postavljeno vprašanje, sem iz svojih datotek izvlekel en grafikon na osnovi tabele, v kateri že deset let spremljam vsakokratne napovedi ter kasnejšo dejansko ugotovljeno rast. Vemo, da so bila največja odstopanja pri napovedih za leto 2009, ko je UMAR še v prvi jesenski napovedi leta  2008 za leto 2009 predvidel 3,1-odstotno rast, rezultat pa je bil minus 7,8 odstotkov. Za ostala leta so bila odstopanja seveda nižja, ker so bili kasneje pri napovedih bolj previdni, pa tudi takšnih nihanj ni bilo več.

Nadaljujte z branjem→

Miha Mazzini je spet na genialen, literarni način zaobjel bedo slovenskega “superpodjetniškega” razumevanja kvalitete poslovnega okolja oziroma povezave med davki in celotnim družbenim okoljem (kamor spada ob podjetniškem okolju, kvaliteti človeškega kapitala, zdravstvu, šolstvu tudi varnost in kvaliteta življenja itd.). Po domače povedano, podjetniki so se rodili že odrasli, izobraženi, zdravi in sposobni, prav tako vsi njihovi zaposleni, in tej družbi ne dolgujejo ničesar.

In naprej, podjetniki bi radi radi nizke davke Republike Srbske. Zakaj torej ne preselijo svojega podjetniškega entuziazma in davčnega rezidentstva v Republiko Srbsko? Aja, oni bi samo njihove nizke davke na dobiček in dividende, ne pa “celotnega paketa”, ki jim ga nudijo za te nizke davke (od podjetniškega okolja, kvalitete človeškega kapitala, zdravstva, šolstva, varnosti in kvalitete življenja, (ne)članstva v EU, NATO, OECD itd.).

Nadaljujte z branjem→