Stanko Štrajn

Dnevnik je danes objavil vest, da je Transparency international ovadila direktorja zavoda za blagovne rezerve Antona Zakrajška zaradi predplačil podjetju Minis, ki je pri postavljanju ograj na mejah prejelo iz proračuna za svoje delo 9.3 mio evrov. Ostali izvajalci ograj so prejeli po Dnevnikovih navedbah 6 mio evrov in je tako proračun plačal za postavitev ograj 15.3 mio evrov.

Direktor Zavoda za blagovne rezerve si zaradi ovadbe ne dela skrbi, saj ga je kriminalistična policija zaradi poslov z ograjo že dvakrat preiskovala in obakrat se je postopek končal brez nadaljevanja v kazenskem postopku, ker se ni potrdil sum, da je bilo pri trošenju proračunskega denarja za ograje na meji karkoli narobe. Našim funkcionarjem se policijskih preiskav res ni treba bati, saj se policija zgane šele po letu in več po tem, ko civilna družba javno razkrije utemeljene sume in dokaze, da je bila oblast zlorabljena. Zoper grešne kozle v zadevi maketa je policija vložila ovadbo po letu dni, čeprav ni ugotovila nič drugega kot dejstva, ki so jih mediji razkrili že spomladi 2018.

Nadaljujte z branjem→

Mike Konczal je napisal odličen komentar na temo, kako je levi neoliberalizem (predstavljajte si ga kot pro-tržno usmerjene politike Billa Clintona in Baracka Obame) še bolj nevaren od konzervativnega neoliberalizma. Na eni strani zato, ker levi neoliberalizem vzame koncepte konzervativcev (od privatizacije javnih storitev, celo zaporov, kaznovalne politike, finančne deregulacije do zdravstvene reforme po konzervativnih notah) in jih uveljavi kot svoje, levičarske reforme. Kot kvazi kapitalizem s človeškim obrazom, čeprav gre za ortodoksne konzervativne koncepte.

In na drugi strani zato, ker so se ključni imputirani konzervativni ekonomski koncepti izkazali kot povsem zgrešene predpostavke. Prva je, da prostotržne politike sicer povečujejo neenakost, vendar ustvarjajo višjo gospodarsko rast, ki se nato prek višje zaposlenosti in višje rasti plač prelije k vsem. Druga pa je, da če dereguliramo gospodarstvo in povsem umaknemo državo, dobimo bolj dinamično, konkurenčno in inovativno gospodarstvo, kjer bodo nekatera podjetja sicer žela večje dobičke, vendar se bo gospodarstvo samo reguliralo, tako da se bo vzpostavila dinamična in konkurenčna tržna struktura. Vendar se je izkazalo, da se nič od obojega brez močne vloge države (socialne in regulatorne politike) ni uresničilo. Oboje je le konzervativni ekonomski mit, ki živi le v učbenikih za prvi letnik ekonomije, v praksi pa ne deluje.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Pred dnevi sem v komentarju predvidene davčne reforme predstavil, kako bodo predlagane spremembe dohodninske lestvice vplivale na plačo posameznika. Dodatno pa tudi, kakšne bi bile alternativne variante, ki bi bolj sledile ciljem, ki jih je ministrstvo izpostavilo. Ob tem sem omenil tudi učinke sprememb pri regresu ter kapitalski obdavčitvi, čeprav nekaj manj podrobneje. Težava pri takšnih ocenah je, da vedno težko zajamejo celovite učinke popravkov, kar smo lahko zasledili pri množici komentarjev zadnje dni. Zato bom v nadaljevanju predstavil skupne učinke, ki jih na prejemke zaposlenih prinaša omenjeni predlog MF.

Nadaljujte z branjem→

• New Evidence that Unions Raise Wages for Less-Skilled Workers – NBER Digest
• The power of doing economics properly – Martin Sandbu
• The Road to Digital Serfdom? The Visible Hand of Surveillance Capitalism – ProMarket
• MMT for Dummies – CreditWritedowns.com
• Is Economics for Me? Increasing the Participation of Black Women in Economics – Lael Brainard
• When does one of the central ideas in economics work? – EurekAlert
• The Anticompetitive Effects of Low Interest Rates – ProMarket
• Evaluating lower-for-longer policies: Temporary price-level targeting – Ben Bernanke

Na podlagi serije člankov od leta 2016 naprej o davčnih utajah nogometašev (t.i. Football Leaks), ki so jih objavili ključni evropski mediji, je evropsko združenje tožilcev (Eurojust) začelo s koordinirano preiskovalno akcijo. Pri razkrivanju teh utaj je sodeloval tudi naš novinar Blaž Zgaga, ki p iz Benfikiše za hrvatski Nacional.

Tužioci iz devet država su na poziv Francuske prošle sedmice započeli pravosudnu saradnju na osnovu 12 miliona datoteka koje je s francuskim tužiocima podijelio Rui Pinto ili „Džon”, ključni izvor dokumenata za projekt Football Leaks. Na temelju njih Evropska istraživačka saradnja (EIC), čiji je zvanični partner hrvatski Nacional, u posljednje tri godine objavila je više stotina ekskluzivnih istraživačkih priča u serijama Football Leaks i Malta Files.

Nadaljujte z branjem→

Tokrat je treba Alenki Bratušek dati prav, ko pravi:

Makete nihče od nas, državljanov, ni potreboval in prav tako nismo potrebovali 130 tisočakov vredne promocijske aktivnosti ob predstavitvi ankete. Vprašati se moramo, torej, komu je ta maketa služila.

https://www.24ur.com/video?video=62210139

Jože Damijan, Mirko Troha, Ivan Rus, Bojan Strah, Aleksander Srdić, Andrej Likar

V minulih dneh, ko je politično ozračje zopet pogrela že skoraj pogašena “afera maketa drugega tira”, smo zasledili v medijih, da je prof. dr. Jože Duhovnik s skupino neznanih strokovnjakov prijavil, kot pravi sam,  sum kaznivega dejanja velike goljufije, lažnega predstavljanja in zavajanja javnosti itd.

Jože Duhovnik je zapisal, da je kriminalna združba, med katero šteje vodstvo 2TDK, nadzorni svet 2TDK, vodstvo DRI (skupaj z vodjo projekta Bojanom Cerkovnikom), vodstvo DRSI, nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Jureta Lebna, nekdanjega ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča in sedanjo državno sekretarko na MzI Nino Mauhler, sodelovala pri prikrivanju resničnih podatkov tako, da je bila prikrita prava vrednost projekta ter s tem povzročila za 1.5 do 2 milijard škode državi Sloveniji.

Do sedaj smo od Duhovnika slišali le ocene, da gre v primeru variante drugega tira, za katero je pridobljeno gradbeno dovoljenje, za močno podcenjeno vrednost investicije, ki bo stala bistveno več, kot so uradne ocene. Do sedaj Duhovnik svojih trditev ni z ničemer dokazal ali vsaj empirično dokazoval. Bile so zgolj besede. Njegovih trditev ni bilo mogoče preveriti. Zdaj pa smo končno od njega dobili pisni izdelek, v katerem so zapisane številke, zato smo se lotili preverjanja dejstev, ki jih je zapisal.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Predlog Ministrstva za finance glede sprememb dohodnine

Ključni del predlog MF je pri popravku dohodninske lestvice s katero “naj bi najbolj izboljšali položaj v tretjem dohodninskem razredu, najproduktivnejšem davčnem razredu”. Zato so popravili dohodninsko stopnjo v drugem in tretjem razredu, hkrati pa tudi meje vseh dohodninskih razredov.

Pri teh popravkih se rado pozablja, da ima popravek npr. drugega razreda enak vpliv na vse razrede, ki sledijo in ne samo na zaposlene v tem razredu. Če z znižanjem davčne stopnje v drugem razredu (ta se nanaša na bruto plače med 1.300 in 2.500 evri mesečno) posameznik dobi 15 evrov višjo neto plačo, je enakega povečanja deležen tudi tisti z najvišjo plačo. Predlog znižanja davčne stopnje za 2 odstotni točki za tretji dohodninski razred, pa bo nekomu z 2.600 evri bruto plače zvišal neto plačo za 17 evrov, drugemu s 5.500 bruto (tudi v tretjem dohodninskem razredu) pa za 56 evrov in za enak znesek tudi vsem z višjo plačo. Dodatni učinek pa imajo še spremembe dohodninskih razredov in v spodnji sliki je prikaz, koliko bodo predlagane spremembe lestvice zvišale neto mesečni prejemek ljudi glede na višino bruto plače (spodaj v sliki je tudi podatek o neto plači).

Nadaljujte z branjem→

S samim ministrom Lebnom se v tem komentarju ne bom posebej ukvarjal. Do sedaj razkriti podatki glede “afere maketa” (pri čemer pa ključna komunikacija sploh še ni bila javno razkrita) jasno kažejo, da je bil neposredno vpleten v pripravo podlag za povezana razpisa glede drugega tira (tako za samo maketo drugega tira kot za promocijsko referendumsko kampanjo v zvezi z njim). Neposredno je vodil zadevo, dajal navodila in potrjeval vse izvedbene korake in pri tem svoje subjektivne odgovornosti ne more prevaljevati na piarovko v njegovem kabinetu, ki je dokumentirano delala po njegovih navodilih. In tudi če bi kakšno zadevo naredila na svojo pest, bi bil minister Leben kot njen neposredni nadrejeni še vedno objektivno odgovoren za njena dejanja. Takšnih primerov smo v sodobni zgodovini parlamentarne demokracije v Sloveniji imeli že kar nekaj in povsod so ministri morali sprejeti objektivno odgovornost za stvari, ki so se zgodile v njihovem resorju.

Leben se sicer lahko izmika tej odgovornosti kolikor hoče in poskuša rešiti svojo kožo z zanikanjem in prevaljevanjem krivde na svoje sodelavce, toda po zakonitostih političnega procesa in glede na uveljavljene pretekle standarde, bo moral odstopiti oziroma bo odstopljen.

Namesto same – subjektivne in objektivne – krivde Lebna me v tem komentarju zanima predvsem politična ekonomija njegovega odstopa ali odstavitve. Torej kakšne politične posledice bo imel odstop ali odstavitev Lebna in kdaj je optimalen trenutek za to. In kot boste videli v nadaljevanju, je iz vidika najmočnejše koalicijske stranke LMŠ optimalno, da predsednik vlade Lebna odstavi (prisili v odstop) in da je optimalni trenutek zdaj, ko LMŠ kotira najvišje in ko trend podpore narašča.

Nadaljujte z branjem→