Genialno. Poslušajte, kako bi potekalo potencialno programsko sodelovanje BBC z Valom 202 s simultanim prevajanjem. Bravo, valovci!

Stranglers so bili ob Roxy Music najbrž najboljši del pop muzike 1980-ih. In tole je čudovita pesem.

Tej Gonza

Vili Kovačič je ustavnemu sodišču zaupal presojo političnih strank Levica in Socialni demokrati. Drugi se niso dovolj jasno oddaljili od avtoritarizma preteklosti, pri Levici pa gre za vprašanje odnosa do privatne lastnine in demokracije. A obrnimo politično motivirano vprašanje neustavnosti: kateri politični programi so neustavni v odnosu do privatne lastnine in osnovnih demokratičnih načel?

Osnovna higiena resnega filozofskega argumenta je, da breme dokaza leži na prevladujočem. Preden preizpraševalci ustavnosti preizprašajo ustavnost neobstoječe alternative, naj se torej zaustavijo pri programih strank, ki utrjujejo obstoječo ekonomsko ureditev.

Nadaljujte z branjem→

S civilno-družbeno pobudo Demokratična alternativa želimo spodbuditi javno diskusijo glede ključnih razvojnih vprašanj Slovenije, kakor smo jih razvili v naši programski platformi Za razvojni preboj Slovenije.

Prvega v seriji marčnih posvetov pripravljamo na temo Prihodnosti prijazne države

v torek, 1. marca 2022 ob 17. uri

v stekleni dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani (vhod s ploščadi Trga republike).

V diskusiji bomo govorili o potrebnih ukrepih za podjetništvu bolj prijaznem okolju, o enotni digitalni identiteti in ljudem administrativno bolj prijazni državi, o ekonomski demokraciji in solastnišvu zaposlenih ter o mladim bolj prijazni prihodnosti.

Na okrogli mizi bodo bodo sodelovali:

• Jože Damijan, pobudnik Demokratične alternative
• Nataša Pirc Musar, odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka
• Jure Knez, predsednik in soustanovitelj Dewesoft d.o.o, član Upravnega odbora Slovenskega poslovnega kluba
• Bogomir Kovač, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani
• Andraž Vrhovec, Pirati, ustanovni član Sledilnika
• Bogdan Biščak, politični analitik in avtor poglavja o ekonomski demokraciji

Pridruženi gostje v diskusiji:

• David P. Ellerman
• Jasmin Feratović

Debato bo moderiral Stojan Pelko.

Programska platforma Demokratične alternative je dostopna na spletni strani https://demokraticna-alternativa.si, zagotovljen bo tudi streaming dogodka na YT kanalu https://youtu.be/8Yr2WxFKLAk.

Za dogodek sicer veljajo aktualna priporočila NIJZ, vključno z nošenjem mask in razkuževanjem rok.

Vljudno vabljeni!

Zasebno dobivam številne komentarje, kako lahko s svojimi ekonomskimi komentarji (tukaj in tukaj) podpiram “ameriške igrice” v Ukrajini, ki da so pahnile Evropo v vojno. Moj odgovor je jasen in decidiran:

Čeprav se lahko mnogi strinjajo s tem, da je šlo v ozadju pred rusko agresijo na Ukrajino v veliki meri za ameriške interese in provociranje Rusije s povabilom Ukrajine v zvezo NATO – vendar pa to NIKAKOR NE OPRAVIČUJE in NIKAKOR NE MORE OPRAVIČITI ruskega napada na suvereno državo!

Kot sem pisal pred dvema dnevoma, bi zamrznitev ruskih deviznih rezerv lahko Rusijo pahnila v resno finančno krizo. Če ruska centralna banka (CB) ne more do svojega premoženja (svojih rezerv) pri tujih CB, ne more z evri ali dolarji, spravljenih pri tujih CB, kupiti rubljev ali pa prodati ameriških, nemških, francoskih itd. vrednostnih papirjev, da bi prišla do potrebne likvidnosti za vzdrževanje tečaja rublja). To pomeni, da ob tem zunanjem šoku ne more braniti tečaja svoje valute, ki bo zaradi tega zgrmel. Posledice tega so večplastne. Takšna velika devalvacija domače valute in velika negotovost glede dinamike tečaja v prihodnje privede do navala na banke, saj komitenti želijo dvigniti svoje vloge in jih konvertirati v tuje valute, da bi ohranili realno vrednost svojega denarja. Na drugi strani banke, ki preživijo naval komitentov na vloge, posledično preidejo na poslovanje v trdni valuti (predvsem dolarjih).

Gre za finančni potop, ki smo ga videli že mnogokrat – predvsem v Latinski Ameriki, nekdanji Jugoslaviji, v azijski finančni krizi leta 1997 in tudi ruski finančni krizi leto kasneje. V Rusiji se to (spet) dogaja prav zdaj. Včeraj (v ponedeljek) je rubelj izgubil več kot petino vrednosti, ljudje se vijejo v kolonah pred bankami, da bi dvignili svoje prihranke in jih zaščitili pred razvrednotenjem. Pozivi ruske CB, da denarja ne bo zmanjkalo, nimajo učinka. Niti ukrep ruske CB, da morajo izvozniki 80% tujih valut iz izvoznih prihodkov obvezno prodati centralni banki. Ljudje ne verjamejo svoji centralni banki. Ne verjamejo, da lahko ubrani vrednost valute. In ko ljudje izgubijo zaupanje v svojo valuto, izgubijo zaupanje v državo.

Nadaljujte z branjem→

Veličino nacije izoblikujejo herojske zgodbe navadnih ljudi. Zelensky, prej posmeh mnogih tujih politikov zaradi svojega prejšnjega poklica komika, je v nekaj dneh postal heroj nacije, simbol upora proti okupatorju in s stavkom “Potrebujem orožje, ne vožnje” inspiracija za prebivalce zavezniških držav. Vojaki na Kačjem otoku so z enim stavkom (“Jebite se”) izrazili stališče nacije do okupatorja. Posamezniki, ki so z golimi rokami in telesi zaustavljali tanke, so napisali herojsko zgodovino Ukrajine.

In boj praktično golorokih prebivalcev Ukrajine proti največji jedrski velesili na svetu so inspiracija za ves svet. Da se borimo, da gremo na barikade za to, kar nam je pomembno. Leta 1988 smo šli na Kongresni trg in na Roško. Leta 1991 z molotovkami na tanke jugoslovanske vojne. V letih 2020-2021 s kolesi na ulice. Leta 2022 pa na volitve. Iz teh dogodkov, iz angažmajev posameznikov se dela veličina slovenske države.

Nations are ultimately built on stories. Each passing day adds more stories that Ukrainians will tell not only in the dark days ahead, but in the decades and generations to come. The president who refused to flee the capital, telling the US that he needs ammunition, not a ride; the soldiers from Snake Island who told a Russian warship to “go fuck yourself”; the civilians who tried to stop Russian tanks by sitting in their path. This is the stuff nations are built from. In the long run, these stories count for more than tanks.

The Russian despot should know this as well as anyone. As a child, he grew up on a diet of stories about German atrocities and Russian bravery in the siege of Leningrad. He is now producing similar stories, but casting himself in the role of Hitler.

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

S Pariškim sporazumom leta 2005  se je večina držav, tudi naša, zavezale, da bodo obdržale segrevanje planeta pod 2 st. C in se trudile, da omejijo segrevanje na 1,5 st. C. Da bi to dosegle, bi morale po izračunih Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC) in sklepih evropskih organov omejiti glavnega povzročevalca segrevanja, to je emisije toplogrednih plinov (TGP), v primerjavi z izhodiščnim letom 1986 (v Slovenii je to izhodišče enako letu 2005), za 20% do leta 2020 in za 40% do leta 2030 (po zadnjih usmeritvah Evropske komisije celo za 55%) ter doseči ničelne neto emisije do leta 2050.

Nadaljujte z branjem→

Za tiste, ki še vedno iščejo simpatije z agresorjem na Ukrajino in poudarjajo predvsem olajševalne okoliščine in tiste, ki kot odziv na agresijo še vedno zmorejo zgolj harekrishnovski poziv k miru v svetu:

Idem ja tako ulicom i vidim ženu udario auto i vozač pobegao. Ja sam uvek bio protiv udaranja ljudi kolima i protiv bežanja nakon toga. Ali što je išla preko ulice? Ko ju je nagovorio? I gde je ona bila kad je meni puklo slepo crevo na letovanju 2011?

Plus, taj vozač nije ni izbliza loš ko jedan drugi koji je zgazio petoro dece! Nije sve crno i belo na svetu i lako čovek bude izmanipulisan.

I ja sam mogao nju odneti u bolnicu ali šta ako ona onda preživi i sutra postane pedofilka?

Nadam se da će udaranja kolima jednom prestati!

Vir: Uspeh Petrović, via twitter