Drago Babič

S Pariškim sporazumom leta 2005  se je večina držav, tudi naša, zavezale, da bodo obdržale segrevanje planeta pod 2 st. C in se trudile, da omejijo segrevanje na 1,5 st. C. Da bi to dosegle, bi morale po izračunih Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC) in sklepih evropskih organov omejiti glavnega povzročevalca segrevanja, to je emisije toplogrednih plinov (TGP), v primerjavi z izhodiščnim letom 1986 (v Slovenii je to izhodišče enako letu 2005), za 20% do leta 2020 in za 40% do leta 2030 (po zadnjih usmeritvah Evropske komisije celo za 55%) ter doseči ničelne neto emisije do leta 2050.

Kako in kje nastajajo toplogredni plini?

V Sloveniji v mešanici TGP po sestavi prednjači ogljikov dioksid-CO2, ki ga je 83%, nato metan-CH4, 11%, dušikovi oksidi in ostali hlapni organski proizvodi, 4% in fluorirani plini 2%.

CO2 in delno dušikov oksid izvira predvsem iz izgorevanja fosilnih goriv, metan in delno dušikov oksid iz kmetijstva, odpadkov in biosfere, fluorirani plini iz industrije. Glavni razlog naraščanja količin TGP v ozračju je človekova dejavnost, predvsem uporaba fosilnih goriv, zaradi česar nastaja več TGP, kot jih je narava sposobna  vsrkati.

TGP nastajajo pretežno pri izgorevanju in industrijski predelavi fosilnih goriv (87%), kmetijstvu (9,8%), pri končni predelavi odpadkov (2.5%) in uporabi prostora in zemljišč z biosfero, vključno z uporabo biomase kot goriva, kar označujemo s kratico LULUCF (land use and land use change, 0,8%).

Kako bomo nadomestili fosilna goriva?

Izgorevanje in kemijska predelava fosilnih goriv povzroča 87% vseh antropogenih emisij toplogrednih plinov (TGP), zato je za uspeh boja proti podnebnim spremembam ključno, da njihovo uporabo opustimo. Nadomestimo jih lahko z naslednjimi energetskimi in snovnimi viri ter ukrepi:

• Racionalna raba energije in surovin

Nedvomno je varčevanje z energijo in surovinami na prvi pogled najbolj primeren način za zmanjšanje emisij TGP. Vendar zahteva precejšna vlaganja in tehnološke spremembe v proizvodnji in uporabi energije ter predelavi surovin, zato ni vedno najhitrejša in najlažja pot do razogljičenja družbe.

• Nadomeščanje fosilnih virov z nizko ali neogljičnimi energijskimi in surovinskimi viri

Večji učinek pri zmanjševanju emisij TGP lahko pričakujemo s sistematično zamenjavo fosilnih, visokoogljičnih virov z nizko oziroma  neogljičnimi viri. Ti so:

• Obnovljivi viri energije (OVE), ki zajemajo sonce (SE), veter (VE), vodo (HE), geotermalno energijo (GE) in biomaso,
• Jedrska energija (JE), ki izvira iz fisije (razpada jeder) težkih elementov, predvsem Urana. To je sicer fosilni vir, vendar so naravne zaloge Urana velike (zadostujejo za 3000 let porabe ob recikliranju goriva), poleg tega pri njeni uporabi ne nastajajo TGP.
• Perspektivna je jedrska fuzija (zlivanje jeder), vendar zaradi tehnološke zahtevnosti njene komercialne uporabe pred letom 2050 ne pričakujemo in je v tem gradivu ne bomo obravnavali.

Kako se tega lotevamo v Sloveniji?

Slovenija zaostaja za podnebnimi cilji, predvsem zato, ker nima konsistentne strategije, kako jih doseči. Poleg tega ne uspe realizirati že tako skromnih ciljev, ki si jih je zadala pred petimi leti.

Izgradnja ključnih energetskih objektov, ki bi omogočali doseganje ciljev razogljičenja, zaostaja, predvsem zaradi dolgih in zapletenih predinvesticijskih postopkov ter zaradi ne dovolj kvalitetne pripravljenosti projektov.

Financiranje in poraba sredstev za doseganje podnebnih ciljev je razdrobljeno, pogosto se porablja za manj pomembne stvari, zato se ključne investicije ne izpeljujejo.

Organiziranost na področju ukrepanja proti podnebnim spremembam je neustrezna. V upravi/vladi se ukvarja s to problematiko več resorjev, ki medsebojno niso učinkovito koordinirana. Različni politiki, ki se pogosto izmenjujejo na čelu ključnih resorjev, praviloma niso dorasli nalogam na področju podnebnih sprememb, poleg tega uveljavljajo različne poglede na razvoj energetike in celotnega kompleksa delovanja na področju podnebnih sprememb. Vse to hromi učinkovitost delovanja dosedanjih vlad pri doseganju podnebnih ciljev.

Tudi energetska podjetja delujejo neusklajeno, preveč so usmerjena v tekoče poslovanje, za razvoj (z določenimi izjemami) ni pravega posluha. To se dogaja tudi zato, ker na strani lastnika/države ni konsistentne strategije glede ukrepanja proti podnebnim spremembam in ker je agencija, pristojna za upravljanje kapitalskih naložb države (SDH), prvenstveno osredotočena na doseganje finančnih in ne razvojnih ciljev. Pri vodenju energetskih podjetij preko nadzornih svetov ni zagotovljena kompetentnost, ker se pri kadrovanju v nadzorne svete s strani SDH upošteva prvenstveno politična pripadnost, ne pa strokovnost. Taka nekompetentnost se postopoma seli na nivo upravljanja družb (v zadnjem času intenzivno), kar hromi sposobnost energetskih družb za kvalitetno delovanje in doseganje podnebnih ciljev na področju energetike.

Največji onesnaževalec s TGP pri nas je cestni promet, zaradi tranzita bo njegov obseg še naraščal. Razogljičenje prometa bo zahtevno, saj bo treba v celoti zamenjati tehnologije pogona cestnih vozil, ki jih bo v bodoče poganjala elektrika, vodik in biogoriva, ter preusmeriti večji delež prometa na železnico.

Kaj moramo narediti, da bomo v Sloveniji dosegli ogljično nevtralnost do leta 2050?

1. Prenoviti strateške dokumente, predvsem Dolgoročno podnebno strategije Slovenije do leta 2050 in Nacionalni energetsko podnebni načrt ter pripraviti iz njih izhajajoči Energetski koncept Slovenije (EKS), ki bo slonel na kombinaciji jedrske energije in obnovljivih virov energije (OVE). To pomeni, da podpiramo izgradnjo JEK2, saj je njegova izgradnja do leta 2033 ob hkratnem prenehanju uporabe premoga v TEŠ pogoj za nemoteno oskrbo Slovenije z električno energijo. V EKS bodo v čim večji meri zajeti obnovljivi viri energije (OVE), glede na okoljsko, tehnično in ekonomsko sprejemljivost.
2. Pospešiti upravne postopke pri umeščanju v prostor, pridobivanju okoljevarstevenih soglasij in gradbenih dovoljenj za ključne energetske objekte, tudi s prenovo državnih strateških dokumentov in zakonov.
3. Optimizirati vire financiranja za doseganje podnebnih ciljev in združitev v enoten Podnebni sklad. V sredstva sklada bomo vključili tudi evropska sredstva za zeleni prehod iz virov NOO, VFO in drugih evropskih virov. Koriščenje sredstev tega sklada bo podrejeno glavnemu kriteriju učinkovitosti sredstev, to je količini zmanjšanja emisij TPG na enoto vloženih sredstev.
4. Izboljšati koordinacijo resorjev, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami in energetiko ter pripraviti sektorsko strategijo za energetiko, ki jo naj upošteva SDH pri upravljanju energetskih podjetij. Za ta namen bomo ustanovili poseben vladni organ, ki bo vodil in usklajeval vse aktivnosti na področju ukrepanja proti podnebnim spremembam.
5. Reorganizirati energetska podjetja z namenom njihove večje učinkovitosti pri doseganju podnebnih ciljev. Rudnik lignita Velenje in TEŠ se izločita iz HSE in v skladu z zakonodajo preideta pod neposredno upravljanje države (Ministrstva za infrastrukturo), HSE in GEN se združita. Preverili bomo smiselnost združitve ELES in SODO in predlagali eventualno združitev.

Energetske družbe predstavljajo večino državnega premoženja, ki se bo z investicijami še povečevalo, zato bo nadzorni svet SDH posvetil posebno pozornost kadrovanju uprave SDH, ta pa kadrovanju v nadzorne svete energetskih družb tako, da bo zagotovljena strokovnost in kompetentnost vodilnih ekip v vodstvu SDH in v nadzornih svetih energetskih družb.

6. Dopolniti program zapiranja rudnika Velenje. Že sprejeta obveznost zapiranja rudnika lignita Velenje in kurjenja premoga v TEŠ do leta 2033 ter nadaljnje zaostrovanje njunega poslovanja (zaradi rasti cen kuponov CO2 ter pomena izkupička iz prodaje le-teh, nadalje prejetja evropskih sredstev za pomoč pri prestrukturiranju premogovnih regij v skladu s sprejetim programom zapiranja, terja, da se Rudnik lignita Velenje in TEŠ izločita iz HSE in preideta pod neposredno upravljanje vlade. Tako bo lažje in bolj učinkovito upravljanje celotnega procesa zapiranja rudnika in bilanciranje rezultatov poslovanja, izkupička iz prodaje CO2 kuponov in evropske pomoči. Dopolnili bomo program zapiranja rudnika Velenje predvsem na področju ustvarjanja nadomestnih zaposlitev za sedanje zaposlene v rudniku. TEŠ se ohrani kot energetska lokacija, preusmeritev v program predelave odpadkov.
7. Spremeniti višino in strukturo cen energije za končne potrošnike. Zaradi visokih cen energije bo srednjeročno ogroženo poslovanje energetsko intenzivnega dela gospodarstva, energijska revščina pri gospodinjstvih z nižjimi prihodki bo precejšna. Sprejeti bo potrebno ukrepe, ki bodo dvig cen omilili. Najprej s prilagoditvijo davkov in prispevkov k ceni električne energije. Preverili bomo možnost znižanja stopnje DDV za električno energijo. Pri prebivalstvu s podpovprečnimi dohodki, ki jih bodo višje cene energije socialno ogrozile, bomo uvedli sistem energetskih bonov (vaučerjev).
8. Zagotoviti čim večjo energetsko avtonomnost Slovenije. Prednostna bo pospešitev postopkov izgradnje domačih nizkoogljičnih energetskih virov, ki bodo dolgoročno zagotavljali zadostno in stabilno ponudbo energije po zmernih cenah.

Postopoma bomo do leta 2045 zgradili nove kapacitete OVE z letno proizvodnjo: sončne elektrarne za 3,5 TWh (z močjo 3.500 MW), vetrne elektrarne za 0,5 TWh (z močjo 300 MW), pretočne hidroelektrarne (4 na srednji Savi) za 0,5 TWh (z močjo  130 MW), črpalne elektrarne (ČHE Kozjak) za 1 TWh (z močjo 400 MW) in 300 MW plinskih elektrarn, ki bodo namenjene predvsem občasnem pokrivanju primanjkljajev v proizvodnji elektrike v primeru izpada drugih večjih agregatov.

Zgradili bomo tudi dve jedrski elektrarni z močjo 1,100 MW z letno proizvodnjo 8.800 GWh (od česar bo en del namenjen Hrvaški), prvo do leta 2033, drugo do leta 2043 kot nadomestilo za obstoječo NEK, ki ji takrat izteče življenjska doba, ali obnovili in podaljšali delovanje obstoječe NEK za 20 let.

Skupna letna proizvodnja elektroenergetskega sistema (brez pretvorb) naj bi leta 2045 znašala 25 TWh.

Da bi take količine zanesljivo dobavili končnim koristnikom, ki bodo tudi zahtevali drugačno, prilagodljivo dinamiko dobav (električni avtomobili, toplotne črpalke), bomo posodobili prenosno in distribucijsko omrežje v smeri pametnih omrežij.

Do leta 2040 bo v energetski rabi vodik postopoma zamenjal zemeljski plin. Večino ga bomo uvažali, tako kot sedaj ZP, manjši del, okoli 20 %, ga bomo proizvajali doma, pretežno iz občasnih viškov proizvodnje elektrike iz OVE in JE.

Za realizacijo navedenih energetskih programov predvidevamo, da bo potrebno zagotoviti okoli 24 milijard evrov sredstev, od tega 4 mrd evrov nepovratnih sredstev, ki bi jih zagotovili iz podnebnega sklada, NOO, kohezijskih sredstev in drugih evropskih virov.

9. Izvesti projekte racionalne rabe energije v energetsko intenzivnih podjetjih s pomočjo sredstev iz podnebnega sklada, NOO, kohezijskih sredstev in državnih pomoči.
10. Pospešiti energetske sanacije stavb javnega in zasebnega sektorja in za ta namen zagotovili dodatna sredstva iz Podnebnega sklada, Eko sklada in NOO.
11. Izvesti prehod v zeleno mobilnost v prometu. Promet predstavlja največji vir toplogrednih plinov (TPG), zato bo deležen posebne pozornosti. Nadaljevali bomo z obnovo celotnega železniškega sistema, vključno s pripravo dokumentacije za hitro progo Šentilj – Sežana, ki bi se gradila po letu 2035. Spodbujali bomo brezogljično cestno mobilnost z izgradnjo infrastrukture za polnjenje vozil z elektriko in vodikom.

V omejenem obsegu bomo spodbujali nakup novih vozil na brezogljični pogon.

Podprli bomo javni promet (avtobusni in železniški) z uvajanjem enotne vozovnice za javni promet.

V mestnem prometu bomo spodbujali uporabo avtobusov na brezogljični pogon (elektrika, vodik).

Gradili bomo nove kolesarske steze in vzpodbujali uporabo koles v mestnem prometu.