Veličino nacije izoblikujejo herojske zgodbe navadnih ljudi. Zelensky, prej posmeh mnogih tujih politikov zaradi svojega prejšnjega poklica komika, je v nekaj dneh postal heroj nacije, simbol upora proti okupatorju in s stavkom “Potrebujem orožje, ne vožnje” inspiracija za prebivalce zavezniških držav. Vojaki na Kačjem otoku so z enim stavkom (“Jebite se”) izrazili stališče nacije do okupatorja. Posamezniki, ki so z golimi rokami in telesi zaustavljali tanke, so napisali herojsko zgodovino Ukrajine.
In boj praktično golorokih prebivalcev Ukrajine proti največji jedrski velesili na svetu so inspiracija za ves svet. Da se borimo, da gremo na barikade za to, kar nam je pomembno. Leta 1988 smo šli na Kongresni trg in na Roško. Leta 1991 z molotovkami na tanke jugoslovanske vojne. V letih 2020-2021 s kolesi na ulice. Leta 2022 pa na volitve. Iz teh dogodkov, iz angažmajev posameznikov se dela veličina slovenske države.
Nations are ultimately built on stories. Each passing day adds more stories that Ukrainians will tell not only in the dark days ahead, but in the decades and generations to come. The president who refused to flee the capital, telling the US that he needs ammunition, not a ride; the soldiers from Snake Island who told a Russian warship to “go fuck yourself”; the civilians who tried to stop Russian tanks by sitting in their path. This is the stuff nations are built from. In the long run, these stories count for more than tanks.
The Russian despot should know this as well as anyone. As a child, he grew up on a diet of stories about German atrocities and Russian bravery in the siege of Leningrad. He is now producing similar stories, but casting himself in the role of Hitler.
The stories of Ukrainian bravery give resolve not only to the Ukrainians, but to the whole world. They give courage to the governments of European nations, to the US administration, and even to the oppressed citizens of Russia. If Ukrainians dare to stop a tank with their bare hands, the German government can dare to supply them with some anti-tank missiles, the US government can dare to cut Russia off Swift, and Russian citizens can dare to demonstrate their opposition to this senseless war.
We can all be inspired to dare to do something, whether it is make a donation, welcome refugees, or help with the struggle online. The war in Ukraine will shape the future of the entire world. If tyranny and aggression are allowed to win, we will all suffer the consequences. There is no point to remain just observers. It’s time to stand up and be counted.
Vir: Yuval Noah Harari, The Guardian
DAMIJAN blog 
Saj se strinjam s poanto, ampak informacija glede Kačjega otoka ni prava. Z informacijami uradnih glasil v času vojne je potrebno biti zelo previden.
Vsa zgodba kako so je posadka junaško branila in kako jih je menda 13 padlo (dobili so celo posmrtna odlikovanja) je fake. Vseh 87 se je predalo Rusom, nihče ni bil mrtev ali ranjen (kar si Ukrajinci kasneje celo uradno priznali) kar pomeni, da kakšnega hudega boja najbrž ni bilo. Še več, ko so jih Rusi odpeljali v ujetništvo, jih je napadla eskadra ukrajinskih bojnih čolnov, ki so jih ukrajinci predtem uspeli poskrili v okolici Odese (Rusom v prvem raketnem napadu ni uspelo popolnoma uničiti niti protizračne obrambe, ne letalstva in niti tega kar je ostalo od ukrajinske mornarice) . Rusi so potem v boju potopili vse čolne do zadnjega.
Podobno je bilo z zgodbo o herojskem pilotu “Ghost of Kiew”, ki naj bi menda v enem samem dnevu sestrelil 6 ruskih letal. Vsa zgodba s posnetki vred je fake, tako kot posnetki javljanja Zelenskega iz Kiev-a. Tehnična šlamparija teh posnetkov je tako velika, da bi to še Stevie Wonder videl.
Nočem zmanjševati poguma vojakov, ki nedvomno obstaja. In kar si navedel o zgodbah, ki nas oblikujejo, še kako drži.
Všeč mi jeVšeč mi je