Relativiziranje ruske agresije na Ukrajino je enako zanikanju pravice Slovenije do osamosvojitve in vključitve v EU in NATO

Zasebno dobivam številne komentarje, kako lahko s svojimi ekonomskimi komentarji (tukaj in tukaj) podpiram “ameriške igrice” v Ukrajini, ki da so pahnile Evropo v vojno. Moj odgovor je jasen in decidiran:

Čeprav se lahko mnogi strinjajo s tem, da je šlo v ozadju pred rusko agresijo na Ukrajino v veliki meri za ameriške interese in provociranje Rusije s povabilom Ukrajine v zvezo NATO – vendar pa to NIKAKOR NE OPRAVIČUJE in NIKAKOR NE MORE OPRAVIČITI ruskega napada na suvereno državo!

Ukrajina kot suverena država in njeni prebivalci imajo pravico, da se samostojno odločijo, v kakšni državi želijo živeti in s kom se želijo povezovati. Ukrajina je leta 2012 sklenila pogajanja z EU o pridruženem članstvu v EU in marca leta 2014 podpisala preambulo k Asociacijskemu sporazumu.

In takrat so se začeli protesti in neredi v Ukrajini. Podpis ključnega dela sporazuma (ekonomski del) je bil preložen do zaključka predsedniških volitev, 25. maja 2014. Takratni novi predsednik Ukrajine Peter Poroshenko je sporazum z EU podpisal 27. junija 2014. Gre za suvereno odločitev demokratično izvoljene oblasti v Rusiji, torej za odločitev, ki jo je podpirala večina Ukrajincev.

Kako lahko nekdo oporeka demokratični volji suverenega naroda?! To je enako, kot če ne bi priznali odločitve slovenskih vlad v prvi polovici 1990. let glede podpisa Asociacijskega sporazuma z EU ali slabo desetletje kasneje glede vstopa v EU in NATO! Vse odločitve takratnih slovenskih oblasti so imele za seboj demokratično podporo večine slovenskih volilk in volilcev!

V čem je Ukrajina “manj vredna”, v čem so Ukrajinci “manj vredni” od Slovencev, da se ne smejo odločiti, v kakšni državi želijo živeti in s kom se želijo povezovati?!

In kako si drzne neka tuja sila suvereni državi preprečiti, da se odloči, s kom se želi povezovati?!

Ruska agresija na Ukrajino  je enaka temu, kot če bi Sloveniji nekdanja jugoslovanska armada preprečevala, da se osamosvoji in kasneje, da postane pridružena in polnopravna članica EU ali da postane članica NATO!

Kako lahko Slovenec / Slovenka pri polni zavesti pozabi na leto 1990 (in 1991), na leto 1996 in na leto 2004, ko so različne slovenske vlade z demokratično podporo večine slovenskih volilk in volilcev in v imenu suverene države sprejemale ključne strateške odločitve glede zgodovinske poti Slovenije kot suverene države?!

%d bloggers like this: