Če je verjeti trditvam v pismu madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana evropskim voditeljem, kot poroča Financial Times, ima najverjetnejši bodoči predsednik ZDA Donald Trump jasen načrt za končanje vojne v Ukrajini. Ta načrt bi lahko strnili v dve točki:

Prvič, ZDA bodo še naprej vojaško podpirale Ukrajino, vendar le, če bo ukrajinsko vodstvo sedlo za pogajalsko mizo z Rusijo.

Drugič, ZDA želijo, da Evropa prevzame levji delež vojaške in finančne pomoči Ukrajini.

Kaj v tej konstelaciji novih razmerij preostane EU? Da še naprej vztraja pri dosedanji politiki Bidnove administracije glede ozemeljske integritete Ukrajine in da od zdaj naprej sama vojaško in finančno podpira vojno v Ukrajini, dokler se ukrajinsko vodstvo samo ne odloči za mirovna pogajanja? Ali pa da se priključi novi politiki Trumpove administracije?

Odgovor na zgornjo dilemo je jasen: Tudi če bi EU želela vztrajati pri “načelni drži” glede vojne v Ukrajini, je to jalovo, ker si politično neenotna, vojaško siromašno, finančno nebogljena in gospodarsko skrahirana EU ne more privoščiti prevzema vojaškega in finančnega bremena vojne v Ukrajini. EU nima orožja, ki bi ga lahko ponudila Ukrajini in nima od kje vzeti finančnih sredstev, da bi finančno držala nad vodo Ukrajino. EU je lahko bila do sedaj “načelna” zgolj zato, ker je sledila ameriškim direktivam. Čeprav so kumulativno evropske države Ukrajini “pomagale” celo bolj od ZDA, je šlo večinoma za finančno pomoč.

Nadaljujte z branjem→

Kje so časi, ko smo z upanjem gledali na ameriške volitve. Denimo na pričakovano izvolitev Baracka Obame po katastrofalnih osmih letih predsednikovanja vojne in profita lačnih neokonzervativnih profiterjev okrog Busha mlajšega. Ali na na pričakovano izvolitev Joeja Bidna po štirih letih kaosa profiterja Donalda Trumpa. No, najbrž je odveč reči, da noben zmed njiju ni izpolnil pričakovanj. Obama sicer bolj zaradi svoje normalnosti in vzpostavitve zdravstvenega zavarovanja tudi za revnejše, medtem ko je na področju zunanje politike vodil tipično imperialno ameriško politiko z mnogimi vojaškimi intervencijami in posredovanji v tujih volitvah. Biden je dobro začel na področju ekonomskih politik, ki pa so se izšle v astronomskem povečanju ameriškega javnega dolga in stroškov financiranja in kar so povsem zasenčile politike Bidnovega neokonzervativnega  kroga na področju zunanje politike. Bidna se bomo spomnili po visoki inflaciji, po dramatičnem dvigu zunanjetrgovinskega protekcionizma, po netenju vojne s Kitajsko, po uspešnem sprovociranju vojne v Ukrajini in povsem razdejani Ukrajini ter po vojaškem suportiranju vojne v Gazi.

No, po tem pa z verjetnim ponovnim predsedniškim mandatom Trumpa pridemo iz dežja pod kap. Iz ene slabe v podobno slabo ali še slabšo situacijo. Izbira J.D. Vancea kot Trumpovega bodočega podpredsednika, če bo Trump izvoljen, ilustrira, kaj lahko pričakujemo od novega Trumpovega mandata. Kot rečeno v sosednjem komentarju, bo dvojec Trump – Vance morda dober za končanje vojne v Ukrajini in kot prisila za (vsaj začasno) osamosvojitev Evrope od ZDA. Preprosto zato, ker bo ta dvojec želel stroške vojne v Ukrajini in Nato prevaliti na Evropo. Zato, da bi se lahko posvetil vojaškemu podpiranju Izraela in “omejevanju” Kitajske. Za ves preostali svet pa Trump – Vance dvojec pomeni slabo perspektivo.

Razen za Izrael. Zadnji trije dnevi – od poskusa atentata na Trumpa do izbire J.D. Vancea – so bili dobri za Netanyahujevo skrajno konzervativno vlado in za proizraelski lobi v ZDA. Lahko so odprli šampanjce. Trump in Vance sta “izraelska mandžurijska kandidata”. Oba sta velika sponzoriranca zloglasnega proizraelskega AIPAC združenja, ki s financiranjem in (ne)formalnimi pritiski in akcijami izbira ameriške senatorje in kongresnike.

Nadaljujte z branjem→

Senator J.D. Vance, ki je bil potrjen kot Trumpov “running mate”, torej bodoči podpredsednik ZDA, če bo Donald Trump izvoljen, je sicer čuden tič in ima zelo “trumpovske poglede” na svet. Vendar pa ima zelo razčiščene poglede na vojno v Ukrajini. Prvič, zaveda se, da Ukrajina vojne z Rusijo ne more zmagati in da je potrebno priti do mirne rešitve za pogajalsko mizo. In drugič, zelo jasno se zaveda, da je prva kolateralna žrtev vojne v Ukrajini evropska industrija. Evropska industrija je od začetka vojne v Ukrajini (zaradi sankcij proti Rusiji in posledične (1) prepovedi izvoza v Rusijo, (2) energetske krize in (3) posledičnega dviga obrestnih mer ECB zaradi povišane inflacije) v prostem padu. Maja letos je bilo doseženo novo dno. Deindustrializaciji Evrope ni videti konca.

Nadaljujte z branjem→

Izraelci načrtno sistematično etnično čistijo obe palestinski ozemlji – Gazo in Zahodni breg. S čimer seveda efektivno onemogočajo, da bi kdaj lahko prišlo do samostojne palestinske države oziroma do “rešitve dveh držav”.

This week the outgoing commander of Israel’s military in the West Bank condemned extremist Jewish settlers for a rise in “nationalist crime” against Palestinians. “This is not Judaism to me,” said Maj. Gen. Yehuda Fuchs, adding that it is a “dangerous mistake” to terrorize Palestinians.

Since Hamas’s October 7 assault, settler attacks on Palestinians and their property have increased, and, as a result, so has the number of Palestinians displaced from their homes in the West Bank.

But the settlers aren’t the only problem. Soldiers under Gen. Fuchs’s command have joined in the ethnic cleansing. Human Rights Watch reports that in some cases whole Palestinian communities have been uprooted “with the active participation of army units,” and in other cases soldiers failed to intervene as settlers did the uprooting. “Forced relocation” is a crime under the Geneva Conventions when conducted or abetted by a state.

Nadaljujte z branjem→

Hrvati so svetovni prvaki v samopromociji. Prodati znajo celo svojo lenobo. Vendar jo imamo, to lenobo, po svoje radi. Kul je.

Med letoma 1997 in 2022 je več kot tretjino (37 %) celotne svetovne rasti produktivnosti dela mogoče pripisati Kitajski, 11 % pa Indiji. Skupaj sta prispevali skoraj 50 %, vse države v razvoju pa 75 %. Severna Amerika je prispevala 13 %, Zahodna Evropa pa le 7 %.

Vir: McKinsey Global Institute

Ključno gonilo te rasti produktivnosti dela je naraščajoča kapitalska intenzivnost. Z drugimi besedami, k rasti produktivnosti dela (= dodana vrednost/zaposlenega) so največ prispevale investicije v kapital. Natanko tako kot predvideva neoklasični (Solow-Swanov (SS)) model gospodarske rasti in kot predvidevajo novi modeli rasti (denimo AK model). Države, ki več investirajo v kapital/zaposlenega, hitreje povečujejo produktivnost in gospodarsko rast. (* razlika med obema modeloma je v tem, da v SS modelu po določeni točki pride do nasičenosti s kapitalom in upadanja mejne kapitalske produktivnosti, zato manj razvite države (če investirajo v kapital) začnejo dohitevati bolj razvite, medtem ko v novejšem AK enodgenem modelu rasti prednost v kapitalu na zaposlenega rezultira v naraščajoči prednosti v rasti pred državami, ki manj investirajo v kapital).

Source: McKinsey Global Institute

Zahodne države so pozabile na te ključne ekonomske postulate, ki so osnova v makroekonomskih učbenikih. Namesto tega zahodne države Kitajski očitajo, da preveč investira v kapitalsko opremo (tehnologijo), kar z drugimi besedami pomeni, da ima prevelik delež kapitalskih investicij v BDP, in da naj rast raje preusmeri na povpraševanje potrošnikov (večji delež zasebne porabe v BDP). Toda če bi Kitajska sledila tem “nasvetom” zahodnih držav, bi se njena stopnja gospodarske rasti upočasnila in se približala mizerni rasti v razvitih državah.

Torej, ko zahodne države od Kitajske zahtevajo, da od spodbujanja investicij preide na spodbujanje zasebnega povpraševanja, dejansko hočejo upočasniti kitajski gospodarski razvoj. Kdo pri zdravi pameti bi poslušal takšne ne samo bedaste, ampak škodljive nasvete?

Nauk (v skladu tudi z zdravo kmečko pametjo) je jasen: če hočemo pospešiti rast (prek povečanja produktivnosti dela), moramo močno povečati investicije v kapitalsko opremo. Brez investiicij ni (visoke) rasti.

Dani Rodrik iz Harvarda, sicer najboljši razvojni ekonomist, kritik globalizacije, ko so vsi še brezrezervno navijali zanjo in zagovornik globalizacije, ko so se ji na Zahodu odrekli, ima seveda prav glede zgrešenosti ameriške zunanje politike: zgrešeno je na svet gledati iz vidika ameriškega centrizma (ameriške hegemonije) in vsem drugim odrekati legitimne interese ter željo multipolarnem svetu. Zgrešeno je cel svet potisniti v dilemo “Us or them”.

No, namesto Bidnove vsiljene dileme “Us or them” jaz raje izberem “Us and them”. Pink Floydi v eni najboljših protivojnih pesmi.

Dobra poanta v Wall Street Journalu (“High-Tech American Weapons Work Against Russia—Until They Don’t“) glede izničene prednosti ameriškega orožja zaradi vojne v Ukrajini. Nekatere vrste ameriškega orožja (Excalibur, Himars, Patriot itd.) so bile na začetku uporabe v Ukrajini zelo učinkovite zaradi svoje natančnosti. Toda v nekaj tednih od začetka uporabe je bila njihova učinkovitost izničena, ker so na ruski strani hitro našli učinkovito protiorožje: denimo zatemnitev GPS signala v primeru raket, vodenih prek GPS. Pri protizaračnem obrambnem sistemu Patriot pa so ruske sile hitro pogruntale, kako ga pretentati: nad njega so poslale drone in izzvale, da so se radarji Patriot sistema identificirali, nakar so tako radar kot lansirne sisteme ruske sile eliminirale s hipersoničnimi raketami (ki so nekajkrat hitrejše od Patriot raket).

Pred dnevi pa so ruski viri poročali, da so njihovi inženirji uspešno analizirali zajeto britansko Storm Shadow raketo, katere prednost je bila trojni navigacijski sistem in ne zgolj GPS.

Poanta članka je, da so z uporabo tega naprednega orožja v Ukrajini ZDA zapravile svojo tehnološko prednost, ki so jo gradile desetletja in da je zdaj to tehnološko dovršeno orožje neuporabno. S čim se bodo zahodne ameriške  zaveznice branile, če bi jih – hipotetično – napadle ruske rakete?

Zanimivo pa je, da Američanom ni uspelo zajeti in analizirati ruskih hipersoničnih raket, kjer ZDA močno zaostajajo za Rusijo.

Bine Kordež

Glede na prva izhodišča pokojninske reforme, ki jih je pred kratkim predstavilo Ministrstvo za delo, lahko v naslednjih mesecih pričakujemo vročo debato o ključnih temeljih našega bodočega pokojninskega sistema. Na eni strani bomo seveda poslušali svarila, kako bo potrebno delati do smrti in kako denarja za pokojnine ne bo, kar spodbuja ljudi, da iščejo načine za čim nižja plačila pokojninskih prispevkov. Na drugi strani pa obljube, kako kljub nespornemu povečanju števila starejših ljudi, ni potrebe, da bi delali dlje, kako bomo zagotavljali dostojne pokojnine ter da bo ob tem pokojninski sistem tudi javno-finančno vzdržen, kar je vse skupaj seveda težko sestaviti.

Nadaljujte z branjem→

George Clooney, kot eden izmed največjih zbirateljev denarja za Bidnovo kampanjo, se je v New York Timesu odpovedal Trumpu. Evropski voditelji na vrhu Nata v Washingtonu pa se na skrivaj dobivajo s Trumpovimi sodelavci.

Joe Biden ducked out of the Group of Seven last month to attend a fundraiser where the film star George Clooney helped boost the US president’s reelection campaign coffers by more than $30 million. If G-7 leaders had noticed how aged he was, they kept quiet about it.

But now everyone, from Hollywood royalty to former House Speaker Nancy Pelosi and Vermont Democrat Peter Welch, is starting to speak out. Axios reported that Senate Majority Leader Chuck Schumer is open to a new nominee to take on Donald Trump in November.

“The dam has broken,” Clooney wrote in a op-ed for The New York Times on the day Biden was muscling through as host of a NATO summit.

The 81-year-old was trying to prove himself ageless to many of the same faces he saw in Italy before his political fortunes changed dramatically with a disastrous performance in a debate with Trump.

“It’s devastating to say it, but the Joe Biden I was with three weeks ago at the fundraiser was not the Joe ‘big F-ing deal’ Biden of 2010. He wasn’t even the Joe Biden of 2020. He was the same man we all witnessed at the debate,” Clooney went on. “This isn’t only my opinion; this is the opinion of every senator and Congress member and governor who I’ve spoken with in private.”

Nadaljujte z branjem→