Globalno liberalno gospodarstvo, kot smo ga poznali do sedaj, je lahko delovalo samo na podlagi implicitnega dogovora, da ZDA s svojim velikim trgovinskim deficitom posrkajo proizvodne izvozne presežke neto izvoznic (Japonske, držav EU, Kitajske, Mehike, Vietnama in še nekaj “tovarniških držav”) v zameno, da slednje svoje finančne presežke iz tega naslova transferirajo v nakupe ameriških vrednostnih papirjev in nepremičnin. Drugače rečeno, globalno liberalno gospodarstvo je lahko delovalo le tako, da so države neto izvoznice financirale ameriški trgovinski deficit. En kitajski diplomat je ta implicitni dogovor opisal kot “mračni dogovor” (Dark deal). In s tem mračnim dogovorom so bili vsi srečni – države neto izvoznice in ameriški tehnološki in casino kapitalisti. Dokler zadeva ni počila na točki, ko je ameriški nekdanji srednji razred, ki je v tem procesu izgubil nekoč dobro plačane in sindikalno zaščitene službe v industrijskih podjetjih poiskal zatočišče pri – najbolj neverjetno možnem zaščitniku – Donaldu Trumpu. Ki se je odločil, da to globalno liberalno gospodarsko ureditev razmontira.
Ni čisto jasno, zakaj in kaj lahko iz tega nastane, vsaj meni ne, vendar dejstvo je, da ga Trump želi ubiti in razmontirati. Toda s smrtjo mračnega dogovora prihaja tudi smrt političnega centra, ki je svoj obstoj utemeljeval v multilateralni globalni liberalni ureditvi. Z njenim koncem prihaja vzpon ekonomskega in posledično tudi političnega nacionalizma, seveda pod taktirko strank, ki so zelo oddalajene od političnega centra.
Če vam diši po začetku 1930. let, takoj po finančnem kolapsu in ameriškem protekcionizmu (Smoot-Hawleyev zakon iz 1930), razpadu globalne liberalne gospodarske ureditve in posledičnem vzponu fašističnih strank, morda tudi je kaj na tem. Prezgodaj je za delanje sklepov, toda problem je, da je, ko vzorec že zaznamo v polni jasnosti, že prepozno.
Spodaj je dober opis tega tega “mračnega dogovora” s strani Yanisa Varoufakisa.

You must be logged in to post a comment.