Vsakomur s kančkom zdrave pameti, tudi brez dneva vaje iz makroekonomije, je jasno, da je carina dodatni davek na potrošnjo, ki ga plačujejo domači potrošniki za uvožene proizvode. Po uvedbi nizkih carin (denimo do 10 %) lahko tuji izvozniki ali domači uvozniki začasno “požrejo” ta strošek, da bi z nespremenjeno ceno ohranili raven povpraševanja, kar pa kasneje počasi in neopazno kompenzirajo s postopnim zviševanjem cen in carino postopoma prevalijo na kupce. Pri uvedbi višjih cen pa tuji izvozniki in domači uvozniki tega manevrskega prostora nimajo, zato sp prisiljeni carine večinsko prevaliti na kupce.
To je jasno vsem, razen Trumpu, Navarru in Bessentu ter ostalim genijem v Trumpovi administraciji. In to kažejo tudi dejanski podatki. Kot kaže spodnja slika, se – v nasprotju s Trumpovimi bombastičnimi izjavami – cene uvoženih proizvodov (brez carin) po uvedbi bizarno visokih carin na uvoz iz večine držav niso znižale, pač pa se je trend rasti uvoznih cen (brez carin) neovirano nadaljeval.
Vir: Justin Wolfers
Torej, uvoznih carin ne plačajo izvozniki, tudi v času Trumpa ne. In carin na kitajske, japonske, evropske, vietnamske itd. proizvode ne bodo plačale Kitajska, Japonska, EU, Vietnam itd., pač pa jih bodo plačali ameriški potrošniki.
S carinami je Trump zgolj dodatno obdavčil ameriške potrošnike. S prihodki od teh carin bo zgolj nadomeščal izpad prihdokov zaradi povečanih javnih izdatkov in davčnih olajšav za premožne in podjetja. Zanimivo pri vsem je le to, kako Trumpu s to populistično retoriko – da bo “Kitajska plačala carine” – uspeva nategovati ameriško javnost. Zanimivo je, da je ekonomska profesija ob tem večinsko, razen nekaj redkih izjem, tiho.

You must be logged in to post a comment.