Odličen naslov, ki sem ga vzel iz tega komemtarja (seveda odličnega Trite Parsija):
Yet another apocalyptic threat, followed by another self-congratulatory climbdown. The pattern is becoming tiresome by now: Unable to escalate his way out of the self-inflicted debacle, Trump tries to bluff his way out.
Except, Tehran is not falling for it. Rather, it is confidently raising the stakes, calculating that Trump will only fully commit to a diplomatic solution once he has internalized that he does not have a military option.
It’s a risky strategy – with potential attacks in Egypt and cyber attacks in the US – but one that the new and far less restrained military leadership believes is more likely to achieve security than giving in to Trump.
So the next few days will undoubtedly be eventful and leave us with much to discuss. I am scheduling our next Q&A session for Friday, August 7, at 2.00 pm ET.
Vsi lahko kitiziramo Trumpove napake. Ni prav posebno težko.
Ampak prav posebno težak pa je položaj, v katerem se je znašla Amerika: država nehote (!) povečuje svoj dolg – kdo ga bo odplačal, in kako?
Težave znotraj ameriške populacije na vseh nivojih (strokovni establishment, vojska, notranja varnost, navaden folk, skratka – vsi) lahko hitro sprožijo sesutje kakega stebra Amerike: vojaške moči, informacijskega monopola, podpora židovskega lobija, idr.)
Odnosi z uradnimi “zavezniki” so na najslabši točki od druge svetovne vojna dalje. Kdo bi taki Ameriki še pomagal, ko pomoči ne ceni dovolj in vse koristi mednarodnih avantur pobere zase?
Mednarodne finančne institucije (in odnosi) se začno spraševati, komu sploh še odgovarjajo, ko jim podpora pada, in so prepuščene same sebi brez vzvodov moči.
In ne nazadnje: vse podatke iz vseh strani obdeluje AI, ki daje Donaldu nasvete, za katere nihče materialno ne odgovarja. Glasnik te zmede je – jasno – Donald, ki niti fizično ne more vedeti, kdo mu kaj pripravlja za public show.
Všeč mi jeVšeč mi je