Z malce zlobe in kreativnosti lahko ameriški načrt za ošibitev Rusije primerjamo z mirovnim sporazumom iz Versaillesa (1919), ki je Nemčijo obsodil na gospodarsko stagnacijo in ultimativno čez desetletje privedel na oblast Hitlerja. Tokrat je Nemčija glavna kolateralna škoda pri poskusu ošibitve Rusije (z njo pa vse države, ki so trgovinsko in prek proizvodnih verig močno navezane nanjo, tudi Slovenija). In vzpon AfD kaže prve konture bodoče politične polarizacije v Nemčiji. Vprašanje je le, kdaj se bo pojavil podoben populist, kot je bil Hitler, ki bo zlorabil to situacijo.

In seveda, vračamo se k ustanovnim temeljem Nata, ki jih je tako lepo formuliral njegov prvi generalni sekretar Lord Ismay: “keep the Soviet Union out, the Americans in, and the Germans down“. Zgodovina bo povedala, če ameriško sprovociranje vojne v Ukrajini kot temeljni cilj ni imelo razbitja energetsko – trgovinske naveze med Nemčijo in Rusijo in okrepitev ameriškega vpliva v Evropi.