Korupcija, Zelenski, korupcija in vojna kot poslovni korupcijski model

Vem, da v enoumju, sproduciranem z enostranskim poročanjem, ki ga servirajo tisti, ki imajo za to bogat interes, ni popularno odstirati zavese in pogledati na drugo stran. Kljub temu pa je to nuja, če si želimo objektivnejšega pogleda na svet. Danes je bil na 24ur.com objavljen dober vpogled v drugo stran zgodbe o Zelenskem in Ukrajini v zadnjih 8 letih.

Ukrajina je  najbrž najbolj skorumpirana evropska država. Korupcija je v genih neodvisne Ukrajine od njene samostojnosti. Ne glede na to, kdo je na oblasti. In sedanji predsednik Zelenski je ostal zelo zvest tej tradiciji. Koruptiven (s tajnimi računi v davčnih oazah) je bil še preden je postal slaven kot igralec. Za finančnega botra, ki mu je pomagal na oblast, ima najbolj koruptivnega človeka Ukrajine, ki z mafijskimi metodami drži v šahu velik del poslovnega sveta. Ta isti mafijski boter financira neonacistične skupine in bataljone redne ukrajinske vojne. Zelenski je bil koruptiven, ko se je podal v predsedniško tekmo in navidezno prodal svoje deleže v podjetjih v davčnih oazah, še naprej pa prek žene veselo pobira dividende od njih. Korupcija je poslovni model Zelenskega, odkar je na oblasti. Takoj po prevzemu oblasti je počistil z vsemi glavnimi preganjalci korupcije in državo predal interesom svojega botra. Zraven je prepovedal še vse opozicijske stranke in neodvisne medije. In Zelenski je tudi vojno izkoristil za korupcijo, saj je po poročanju CBS kar 70% vojaške opreme,  namenjene v Ukrajino, izgineval (zdaj naj bi bilo menda malce “boljše”). Zdaj je Zelenski umaknil še vrhovno tožilko.

In seveda, v ozadju cele ukrajinske zgodbe so ZDA. Ki najbrž z interesom, da NATO pripeljejo na meje Rusije, podpirajo celo ukrajinsko korupcijsko zgodbo in neonacistična gibanja. Tako kot so ZDA ustvarile Al Kaido in nato ISIS (po priznanju same Hillary Clinton). Jasno je, zakaj ZDA ni v interesu, da v Ukrajini pride do premirja in zakaj želijo ob pomoči več kot 40 milijard dolarjev vojaške opreme ter finančne pomoči vojno v Ukrajini bojevati do zadnjega mladega ukrajinskega moža.

In seveda, pod tem, kar se je zadnjih 10 let dogajalo v Ukrajini, najdete podpis Josepha Bidena in njegove družine.

Preberite članek, preden urednike na 24ur.com prisilijo, pardon, “prepričajo”, da članek umaknejo s spleta. Spodaj je nekaj zanimivih odlomkov.

Zelenski in njegovi partnerji v podjetju, ki se ukvarja s televizijsko produkcijo Kvartal 95, naj bi mrežo podjetji s sedeži v tujini ustanovili že okrog leta 2012. To je tudi leto, v katerem je podjetje začelo ustvarjati vsebine za televizijske postaje v lasti zelo pomembnega človeka. To je ukrajinski oligarh Igor Kolomojski, ključni podpornik aktualnega predsednika. 

Igor Kolomojski, boter

Kolomojski naj bi bil po pisanju britanskega Telegrapha in ameriškega New York Posta znan po tem, da je ustrahoval svoje goste, ki jih je povabil v svojo pisarno v Dnipropetrovsku, in sicer tako, da je pred njimi, po pričevanju nekaterih, hranil morskega psa, ki ga je imel v velikem akvariju. Britanski časnik je tudi poročal, da je naj bi bil vpleten v več naročenih umorov in atentatov političnih in gospodarskih rivalov. 

Kolomojski je tudi soustanovitelj in večinski lastnik največje ukrajinske komercialne banke PrivatBank ter PrivatBank Group, mednarodne zveze bank, ki ima ključen vpliv v več tisoč podjetjih širom Ukrajine, Evropske unije, Združenih držav Amerike, Rusije, Gruzije in drugih držav. 

Kolomojski zanika, da ima kakršenkoli vpliv na predsednika, in trdi, da tega niti ne potrebuje. Toda ko je Mednarodni finančni sklad (IMF) leta 2019 prekinil pogajanja z Ukrajino o novem posojilu zaradi “očitne korupcije”, je Kolomojski v intervjuju na vprašanje, kdo bi zmagal, če bi Zelenski moral izbirati med njim in posojili IMF, odgovoril: “Jaz.” Kot je poročal ukrajinski Uawire, Kolomojski ni zanikal finančne podpore kampanji Volodimirja Zelenskega.

Državni ‘reketer’ številka 1 

V članku, ki je bil objavljen v ameriškem mesečniku Harper’s Magazine, sogovornik Matthew Rojansky, direktor inštituta Kennan, pojasnjuje, kako je Kolomojski prišel do svojega velikega bogastva. “V Ukrajini obstajajo registrirana podjetja, ki so specializirana za korporativno izterjavo, ki vključuje delovanje oboroženih mož, ponarejanje dokumentov, podkupovanje notarjev in sodnikov.” Rojansky trdi, da je Kolomojski najbolj znani oligarh-izterjevalec. Zaradi suma številnih kaznivih dejanj je bil za nekaj časa celo uvrščen na seznam tistih, ki imajo prepovedan vstop v ZDA.

Kljub temu pa je nekaj let kasneje, v letih 2013 in 2014, Kolomojski pridobil tesnejši stik in naklonjenost Washingtona. Ameriška obveščevalna in tudi subverzivna prisotnost v Ukrajini sicer datira celo v 40. leta prejšnjega stoletja, zato ni nobena skrivnost, da so tako pri oranžni kot pri majdanski revoluciji zahodne obveščevalne agencije in vlade tesno sodelovale s takratno opozicijo. Po prevratu 2014 so si vplivne položaje razdelili ljudje, ki jim je nova oblast, ponavadi ob podpori zunanjih svetovalcev, zaupala. Takratni predsednik Aleksander Turčinov je tako Kolomojskega imenoval za guvernerja Dnipropetrovske oblasti. Svojo delovno silo korporativnih izterjevalcev je hitro okrepil in jo spremenil v zasebno vojsko za boj proti proruskim upornikom. 

Tako je oligarh postal vojskovodja. Njegove finance so okrepile številne nacionalistične in neonacistične bataljone, kot so Azov, Dnipro in Donbas. 

Dejavnosti Kolomojskega so ostale razpršene na več področjih, njegove lovke pa vse daljše. Leto 2014 je bilo tudi leto, ko se je Hunter Biden, sin aktualnega ameriškega predsednika Joeja Bidna, pridružil izvršnemu odboru ukrajinskega energetskega giganta Burisma. Po pisanju nekaterih ameriških medijev ima Kolomojski v Burismi kontrolni delež. Elektronska sporočila, ki jih je pridobil The New York Post, razkrivajo, da je Vadim Požarski, varovanec Kolomojskega, komuniciral s Hunterjem Bidnom glede srečanja z njegovim očetom, ki je bil takrat še ameriški podpredsednik. Objavljene bančne transakcije sina aktualnega ameriškega predsednika, kažejo, da je prejel nakazila prav od PrivatBanke.

Služabnik ljudstva?

Toda Kolomojski se je sklenil maščevati Porošenku, in to na način, kot ga še nismo videli. Oktobra 2015 je bila na ukrajinski televiziji 1+1 premierno predvajana nadaljevanka Služabnik ljudstva. Glavno vlogo v seriji, kjer srednješolski učitelj zgodovine postane predsednik Ukrajine in se spopade s korupcijskimi omrežji, igra Volodimir Zelenski. 

Pod produkcijo uspešne serije, ki je bila zelo popularna tudi v Rusiji, se je podpisalo podjetje Kvartal 95, ki ga je ustanovil Zelenski. Po njegovi izvolitvi so ključni ljudje v podjetju pridobili pomembne politične položaje v ukrajinski administraciji. Na začetku omenjeni Bakanov je napredoval od direktorja studia do šefa SBU.

Neuradna kampanja aktualnega ukrajinskega predsednika je tako pod blagoslovom Kolomojskega potekala vse od leta 2015, tri leta kasneje pa je Zelenski registriral politično stranko z identičnim imenom – Služabnik ljudstva. Decembra 2018 je naznanil svojo predsedniško kandidaturo.

Persona, ki jo je Zelenski predstavljal v predvolilni kampanji, je bila praktično identična tisti v televizijski nanizanki. Njegove obljube in zahteve so bile iste – boj proti korupciji in oligarhom ter mir z Rusijo. S predsedniško tekmo in izvolitvijo je bila meja med zabavno, satirično in razvedrilno vsebino ter politično in družbeno realnostjo zabrisana. Med kampanjo so zavezniki takratnega predsednika Porošenka opozarjali, da sta Zelenski in Kvartal 95 prek podjetji v davčnih oazah prejela milijone nakazil PrivatBanke. Zelenski je obtožbe označil za popolnoma neosnovane, vendar je kasneje OCCRP ugotovil povezave med Zelenskim, nekaterimi podjetji v tujini in nakazili banke pod nadzorom Kolomojskega. 

Takoj potem, ko se je Zelenski ugnezdil na predsedniškem stolu, so se, pričakovano, pričele kadrovske nevihte. Evropski svet za zunanje zadeve je maja 2020 poročal o katastrofalnih posledicah odločitve Zelenskega, da razreši več reformistov, ki so se spopadali s korupcijo. Darja Kalenjuk, direktorica ukrajinskega Portikorupcijskega akcijskega centra, je za Washington Post takrat dejala, da Zelenski odpušča ljudi, ki si drznejo tvegati za pravo stvar, “nato pa jih obtoži za neučinkovitost”. Neodvisni ukrajinski novinar Oleg Suhkov je v kolumni za New Europe zapisal, da “Zelenski vztrajno ščiti skorumpirane uradnike pred pregonom in dela vse, da bi zatrl protikorupcijske reforme”. Zanimivo je tudi, da je zavrnil glasne pozive k razrešitvi zvestega sodelavca Tatarova, potem ko je bil ta obtožen za večmilijonsko podkupovanje. 

Vir: Mirko Vorkapić, 24ur.com

_____________

* Razkritje:

Jasno je, da niti slučajno ne podpiram ruske agresije na Ukrajino (tako kot nisem ameriške na Irak, Afganistan, Libijo itd.). Jasno je, da nimam proruskih stališč in jih niti slučajno nikoli nisem imel (prej obratno). Moj edini “interes” v tej vojni je, da se vojaški spopadi čimprej končajo, da po nepotrebnem ne umre še več ljudi in da se ne uniči še več mest in infrastrukture ter da čimprej pride do premirja in da se konflikt reši po mirni poti. V Evropi ne smemo dopustiti Afganistana. In v Evropi ne smemo plačati ameriških igric, ki se jih igrajo proti Rusiji ali komurkoli in ki zgolj prinašajo kaos v naša življenja. Vojno v Ukrajini plačujemo Evropejci – nekateri z življenji, večina pa prek višjih cen energentov, prihajajoče recesije, z njo pa služijo zgolj energetska in orožarska podetja.

%d bloggers like this: