Teden dni po zaprtju gospodarstva, 21. marca letos, sem pisal o nespodobni izbiri pred nami, če se korona virusa ne bo dalo izkoreniniti v razumnem času. Zapisal sem:

Na žalost pa z daljšanjem korona krize pridemo do finančnih meja, ko je velik upad BDP in preprečevanje izgube delovnih mest še mogoče racionalno upravičiti z reševanjem življenj okuženih. Vem, da se sliši grozno, toda po določeni točki bodo voditelji držav in izvoljeni predstavniki ljudstva prišli do nespodobne izbire med številom mrtvih in uničenjem gospodarstva. Do izbire med humanizmom za vsako ceno in širšimi družbeno-ekonomskimi posledicami krize.

Če namreč sedanji drastični ukrepi ne bodo učinkoviti na kratek rok in če bo padec BDP ob nadaljevanju tovrstnih drastičnih ukrepov prevelik na srednji rok, bo treba sprejeti politično odločitev ali je smiselno nadaljevati z drastičnimi ukrepi in hkrati kot kolateralno škodo uničiti še gospodarstvo in delovna mesta. Globoka recesija, ki bi trajala denimo dve leti, povezana z drastičnimi trajnimi preventivnimi ukrepi zaprtja ljudi v karantene in omejenega dostopa do hrane, lahko ob vplivu na mentalno zdravje ljudi sproži veliko socialno nezadovoljstvo, socialne nemire, povečano kriminaliteto ter t.i. vojno lakote med državami.

V primeru podaljšanja bitke proti virusu se bodo naši politični voditelji prisiljeni odločiti, ali ni slednje tveganje preveliko za družbeno stabilnost in ali ni v takem primeru bolj racionalen scenarij kolektivne imunitete in selektivne karantene za bolj ogrožene segmente prebivalstva. Torej da dovolijo, da se okuži polovica populacije, najranljivejše skupine pa se zaščiti in zanje zagotovi zadovoljiva medicinska oskrba.

Zdaj se zdi, da je ta trenutek prišel. Prvi val okužbe se ni prav iztekel, ko je ponovno izbruhnil takoj ob odprtju meja med državami.

Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

Glede na to, da je včeraj na socialnih omrežjih in v novicah priletela malo bolj oprijemljiva ideja o tehnični vladi, bo tole pisanje namenjeno temu, kaj takšna vlada je. In kaj bi počela v Sloveniji.

Tehnična vlada nastopa takrat, ko v državi ob trenutnem razmerju izvoljenih sil iz različnih vzrokov ne moremo imeti kompetentne vlade, do nove preveritve volje ljudi pa je potrebno imeti kompetentno vlado s polnimi pooblastili. S tem, ko izvoljeni predstavniki potrdijo mandatarja tehnične vlade, so s tem že pristali na to, da se v tej vladi ne bodo preliminarno upoštevale njihove preference, temveč bo važnejše to, da državne institucije funkcionirajo.

Zdi se mi, da bi pri definiciji tehnične vlade predvsem veljalo upoštevati moment, da gre za začasnost do naslednjih volitev.

Nadaljujte z branjem→

Le zvok izklopite

Bine Kordež

Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo – iz mnoge problematično – trditev, in sicer: glede na monetarno politiko ECB državi Sloveniji praktično ne bo treba vrniti skoraj polovice javnega dolga.

Seveda takšna trditev zbudi precej dilem in tudi dvomov o upravičenosti in strokovnosti. Upravičeno se postavlja čisto preprosto vprašanje: ali to pomeni, da mi država ne bo vrnila denarja, če kupim njene obveznice, torej če ji posodim denar? Zaradi teh dilem navajam še nekaj dodatnih pojasnil in argumentov k zapisanemu, tudi na nekoliko bolj poenostavljen način.

Zaradi lažjega razumevanja na začetku ponovno navajam primer Japonske. Ta država ima danes največji javni dolg (preko 200 % BDP). Preračunano na prebivalca, bi to za Slovenijo pomenilo kar okoli 150 milijard evrov javnega dolga. Vemo, da ga imamo sicer dobrih 30 milijard evrov, torej petkrat manj kot znaša zadolženost “povprečnega Japonca”. Ta javni dolg Japonske ima predvsem dve ključni značilnosti. Prvič, dolg je pretežno v njihovi lastni valuti, v jenih. Drugič pa je Japonska država to več ali manj v celoti dolžna samo svojim državljanom oz. domačim institucijam, od tega kar polovico njihovi centralni banki. Bank of Japan (BoJ) je v zadnjih letih odkupila skoraj polovico njihovega državnega dolga.

Nadaljujte z branjem→

Martin Sandbu, pronicljiv kolumnist Financial Timesa, je na podlagi svoje junija objavljene knjige “The Economics of Belonging: A Radical Plan to Win Back the Left Behind and Achieve Prosperity for All” včeraj v Financial Timesu objavil povzetek svojih ključnih poant. Postavil je pet programskih točk, ki zajemajo predvsem:

• Together, these two principles point in the direction of higher minimum wages, a universal basic income, generous government funding for education and labour-market mobility, and strict enforcement of labour standards.
• net wealth tax, removing the gaping loopholes in multinational taxation,
• increasing tax revenue from carbon emissions, in line with the climate challenge. A particularly promising proposal is the “carbon tax and dividend”, where revenue from higher emissions taxes would be paid out as a universal basic income.

Sandbu konča v pozitivnih notah glede reforme kapitalizma, pri čemer svoj optimizem veže na spremembe, ki so se zgodile po letu 1933 z Rooseveltovim New dealom in razvojem socialne države v Evropi.

Nadaljujte z branjem→

Huh, tule seveda pljuvam v lastno skledo. Vendar menim, da akademska higiena to zahteva. Douglas Campbell (zelo aktiven tviteraš, sicer pa doktorat na odlični UC Davis in profesor na AP New Economic School) je napisal, kako sta s kolegico replicirala študijo Blooma, Drace in van Reenena (BDvR) o supervelikem učinku kitajske konkurence na povečano inovativnost evropskih podjetij. BDvR so ugotovili, da so evropska podjetja v panogah z večjo kitajsko konkurenco odgovorna kar za 30% povečanje inovativnosti in produktivnosti. Ta rezultat je v nasprotju z denimo študijo Autorja in kolegov (2017) “Foreign Competition and Domestic Innovation: Evidence from U.S. Patents“, ki so pokazali prav nasprotno za ZDA. Študija BDvR se je zato zmeraj zdela nekoliko sumljiva, vendar pa – ker je John van Reenen velika zvezda v ekonomiji (dobitnik nagrade za najboljšega evropskega ekonomista izpod 45, iz London School of Economics je presedlal na še bolj prestižni MIT) – se nihče ni lotil replikacije njihovih rezultatov.

Campbell & Mau sta seveda odkrila velike napake v empirični analizi BDvR in ko napake odpravita, super rezultati BDvR študije izginejo, predznak koeficienta se celo obrne in je statistično značilen. Podobno se je zgodilo, ko so Herndon, Ash in Pollin (HAP, 2013) poskušali replicirati še bolj razvpito študijo Reinhartove in Rogoffa o magični meji zadolženosti države pri 90% BDP, ko rast BDP postane negativna. Ekonomisti IMF so kasneje pokazali, da ni nobene takšne magične meje zadolženosti.

Nauk te zgodbe je seveda, da je nekaj narobe z recenzijami znanstvenih študij v ekonomiji in da bi morali vse rezultate neodvisno preveriti oziroma omogočiti replikacijo rezultatov s tem, da bi avtorji morali dati na voljo tako podatke kot ekonometrično kodo. To bi morala biti norma, predpogoj z aobjavo.

Je pa še en nauk, ki ga daje Campbell vsem ekonomistom, ki želijo objaviti v top-5 znanstveni reviji (ključen pa je pogoj št. 2!):

1. Adopt a very popular thesis — free trade magically induces innovation! 2. Be a well-connected “star”. 3. Feel free to “shoot a man on 5th avenue” in your analysis, you’ll be accepted if 1 & 2

In our paper, we find several coding errors which overturn a seminal paper in the “Chinese competition caused a huge increase in innovation” lit by Bloom et al (BDvR). From the beginning, I knew the BDvR paper had problems. Why? nbloom.people.stanford.edu/sites/g/files/…

Nadaljujte z branjem→

Podatki o porabi električne energije (EE) kot indikator gospodarske dinamike kažejo, da se je po zelo slabem juniju, ko je bila tedenska poraba EE za 12% do 14% nižja kot lani v istem tednu, julija aktivnost vendarle nekoliko popravila navzgor. Zadnji delovni teden junija oziroma začetek prvega delovnega tedna julija je poraba EE zaostajala za istim lanskim delovnim tednom “le” še za dobrih 11%.

Vprašanje je seveda ali gre zgolj za začasni tedenski odklon navzgor ali pa je to znak trendnega izboljševanja. V sredini maja smo namreč imeli podobno situacijo, ko je poraba EE za lansko zaostajala le še za 11% do 12%, nato pa je junija spet trendno upadla. Glede na poslabševanje situacije glede širitve korona virusa pretiran optimizem najbrž ni na mestu.

Nadaljujte z branjem→

Nobelovec Joseph Stiglitz ima praktično identične poglede na to korona krizo in načine spodbujanja okrevanja. Preberite si predvsem dobro izpostavljene razloge za pesimizem glede okrevanja in zakaj bo zaradi povečanja neenakosti izjemno težko povrniti zasebno povpraševanje na predkrizno raven. V nadaljevanju pa tudi Stiglitz navaja dokaj podobne nasvete glede načinov spodbujanja “usmerjenega okrevanja” prek zelene energetske transformacije, digitalizacije in k boljšim delovnim mestom prihodnosti.

Although it seems like ancient history, it hasn’t been that long since economies around the world began to close down in response to the COVID-19 pandemic. Early in the crisis, most people anticipated a quick V-shaped recovery, on the assumption that the economy merely needed a short timeout. After two months of tender loving care and heaps of money, it would pick up where it left off.

It was an appealing idea. But now it is July, and a V-shaped recovery is probably a fantasy. The post-pandemic economy is likely to be anemic, not just in countries that have failed to manage the pandemic (namely, the United States), but even in those that have acquitted themselves well. The International Monetary Fund projects that by the end of 2021, the global economy will be barely larger than it was at the end of 2019, and that the US and European economies will still be about 4% smaller.

Nadaljujte z branjem→

Na voljo so uradni podatki SURS o dunamiki prodaje industrijskih izdelkov in storitev do konca aprila. Marca, ko je vlada s 16.3. za 6 tednov zaprla del gospodarstva, je prodaja industrijskih izdelkov glede na lanski marec upadla za 11.3%, prodaja storitev pa za 13.4%. Aprila sta bili prodaja tako industrijskih izdelkov kot storitev nižji za dobrih 30% glede na april lani.

Glede na to, da je poraba električne energije v gospodarskih subjektih dokaj dober indikator dinamike gospodarske aktivnosti, lahko naredimo projekcije gospodarske dinamike tudi za maj in junij. Glede na to, da je bila gospodarska poraba električne energije maja letos za skoraj 18% nižja kot maja lani, junija pa je nižja za dobrih 15%, lahko pričakujemo upad industrijske in storitvene prodaje v maju za okrog 22%, junija pa za okrog 17% (glede na isti mesec lani).

Vir podatkov: SODO, ELES in SURS; lastne projekcije (prekinjene črte).

Nadaljujte z branjem→