Zdi se bolj kot nepogojevana socialna pomoč, saj je 500 dolarjev na mesec premalo za pokritje osnovnih življenjskih stroškov. Vendar je korak naprej in ukrep, ki pomaga mnogim, ki so v socialni in posledično psihološki stiski, da najdejo tla pod nogami. Predvsem pa je ukrep, ki v krizi najhitreje deluje – zagotavlja socialno varnost in večjo stabilnost agregatnega povpraševanja. Toda če želimo, da UTD postane res univerzalen, bo potrebno definirati davčne vire zanj, denimo davek na premoženje in dediščine, davek na internetne nakupe, dividende od visokotehnoloških podjetij itd.

Last October, a fire tore through the apartment complex in Stockton, California, where Laura Kidd-Plummer had lived for five years. Nearly a decade earlier, Kidd-Plummer, who will turn seventy this year, had retired from her job in the wardrobe department at the Oakland Coliseum, where she had worked for twenty-one years. She eventually moved to Stockton in search of cheaper rent. After the fire, she and her dog, Poopee, a Pomeranian-Yorkie mix, were left homeless. Ever since, she told me, “I’m just trying to keep my head above water.” She stayed in a motel for a couple of months, which was covered by insurance, and then with acquaintances. In May, she moved into a loft in North Stockton. She was able to make the deposit on the apartment using funds she has received as a participant in the Stockton Economic Empowerment Demonstration, or SEED, a basic-income pilot program that has provided unconditional cash transfers of five hundred dollars per month to individuals over the last year and a half.

Nadaljujte z branjem→

Moj izbor, seveda. Kriterij: užitek ob branju, ki se približa tistemu, ko iz koščka pršuta v ustih (brez ostale navlake) počasi sesaš žmohtni sok z okusom po kraškem vetru, soli in prekmurski koruzi. (*)

1. Dušan Hočevar
2. Blaž Ogorevc
3. Marcel Štefančič Jr.
4. Miha Mazzini
5. Ervin Hladnik Milharčič

Nadaljujte z branjem→

Tale Mazzinijeva kolumna mi še vedno odmeva v glavi. Malce zaradi genialnega naslova in seveda odličnega teksta, malce pa zaradi slabe vesti… Najbrž se vsi čutimo malce osramočeni pred ogledalom, ki nam ga je podstavill Mazzini. Toda spodbudil je spremembo. In če bi za vsako minuto pozornosti, ki je bodo otroci zaradi te kolumne dobili več, Mazzini dobil po 1 cent, bi močno obogatel.

Pravzaprav bi moral opaziti že zvoke, a priznam, nisem. Otrok je komuniciral z mamo, mama pa vračala z nekakšnimi “aha, da, aha,” bolj kot uradnik, ki ste ga zmotili sredi važnega opravila. Ko sem končno postal pozoren in ju pogledal, se je otrok v svojem privzdignjenem vozičku z rokami in obrazom, s celim telesom boril za mamino pozornost. Saj veste, nasmehi in mrščenja, grimase in razburjenje. Mama je odgovarjala, a nekako mimo – tako sem najprej pomislil –, z zamudo oziroma narobe.

Nekaj čudnega je bilo v tem prizoru in nisem doumel, dokler nisem vstal. Zaradi prekrižane noge nisem videl, da mama ne gleda dojenčka, marveč telefon, očitno zatopljena v globoko izmenjavo sporočil ali – glede na utripanje palca – pregledovanje Instagrama, in da je njeno odzivanje mešanica odzivov na zaslon in zelo malo na svojega potomca.

…

Tisto, čemur sem bil priča v parku, je bila ravno (spodletela) ura učenja. Otrok je iskal stik z materjo in ga občasno celo našel. Otrok pokaže žalost, mama pa se razveseli sporočila na telefonu. Otrok se prilagodi veselju, a mama je že pri naslednjem sporočilu. Nakar gre mama pregledovati družbena omrežja in hitro lista fotografije, obraz ji prekrije monotona zdolgočasenost, kar je edini odgovor, ki ga otrok dobi na cel niz svojih različnih čustvenih poskusov.

Učenje čustev v rani dobi je igra zrcaljenja med odraslim in otrokom. Tu pa so bili vpleteni trije. Mama je bila v zakonski zvezi z internetom, otrok pa je bil občasni ljubimec, s katerim si je popestrila dolgočasje vsakdana.

Nadaljujte z branjem→

SURS je objavil nove podatke o vrednosti industrijske prodaje v maju letos (in za nazaj nekoliko popravil podatke). Po zadnji verziji podatkov je bil obseg prodaje industrijskih izdelkov (predelovalne dejavnosti) v maju “le” še za 20.5% nižji kot maja lani (aprila je bil nižji za 31.8%, marca pa za 11.7%). Novih podatkov o obsegu prodaje v storitvenih dejavnosti še ni (zadnji podatek je za april: -30.3%).

Hkrati so na voljo tudi zadnji podatki SODO o odjemu električne energije (EE), kjer lahko ločimo gospodarske odjemalce od gospodinjstev. Podatki do konca junija kažejo, da je bila junija letos gospodarska poraba EE za 11.6% nižji kot junija lani (maja je bila nižja za 17.8%, aprila za 24.5%, marca pa za 8.9%). Gospodarska poraba EE je relativno dober pokazatelj realizirane gospodarske dinamike (razlika med porabo EE in vrednostjo prodaje industrijske proizvodnje gre na račun zalog). Če apliciramo dinamiko gospodarske porabe EE tudi na vrednost prodaje v industriji in storitvenih dejavnostih do konca junija, nato pa do konca leta predpostavimo, da se poraba EE postopno vrne na lansko raven, razlika med porabo EE in prodajo pa se postopno zapre), dobimo spodnjo sliko. Slika kaže na nekoliko hitrejše okrevanje (za okrog 2 odstotni točki), kot so kazali podatki iz konca junija.

In kaže na okrevanje ne v obliki črke V, pač pa v obliki “Nikejeve kljukice”. Just do it!

Vir: SURS; SODO; lastni preračuni in projekcije.

Nadaljujte z branjem→

Leta 2009 je med srednješolskimi počitnicami prebral dve ekonomski klasiki: “A Monetary History of the United States”, konzervativnih ekonomistov Miltona Friedmana in Anne Schwartz, nato pa še “The General Theory of Employment, Interest and Money” levo-liberalnega ekonomista Johna Maynarda Keynesa. Slednja ga je najbolj prevzela. Nato je naletel še na Hymana Minskya in njegovo hipotezo finančne nestabilnosti ter na sodobno monetarno teorijo (Modern Monetary Theory, MMT).

Dovolj za pisanje bloga. Leta 2015 je začel nabirati bralce za svoje zapise o monetarni ekonomiji na svojem substack blogu. V zadnjem letu je nabral 450 naročnikov za svoj plačljiv newsletter, kar mu je prineslo $45,000 solidnega prihodka letno. Na twitterju je zbral več kot 82,000 sledilcev. Njegovi naročniki in sledilci prihajajo iz Wall Streeta, Federal Reserve in akademskega sveta. Podrobno jim je razložil delovanje monetarne ekonomije, zakaj je Fed lani septembra zašel v paniko in kako Fed danes monetarno financira ameriško vlado.

Za 28-letnika brez diplome se je zdelo, da so se mu uresničile ameriške sanje. Nato pa je 2. julija letos Peter Coy v Bloombergu naredil njegov portret.

In krivulje branosti in naročnikov so podivjale. Tankus je začel delati svoj spletni medij, pravkar novači različne profile sodelavcev. Lahko si jih privošči.

Videli bomo ali Tankus lahko postane na področju ekonomskega komentiranja to, kar je uspelo Natu Silverju s 538 na področju napovedovanja izidov volitev in  športnih rezultatov. In upam, da bo njegova knjiga vsaj pol tako dobra kot je Silverjeva “The Signal and the Noise“.

Kot že nekajkrat v zadnjih mesecih ponavljam, da podatki kažejo, da se bo BDP v drugem četrtletju skrčil za okrog 20%. Če bi se po optimistični varianti gospodarska aktivnost do konca decembra letos postopno vrnila na lansko raven, bi zaradi velikega upada gospodarske aktivnosti predvsem v drugem in tretjem četrtletju to pomenilo upad BDP na letni ravni najmanj okrog 9%! Vendar pa sedanji trendi glede okužb nakazujejo na bolj pesimistično napoved oziroma da je bolj verjetna daljša U-recesija, kar bi pomenilo letni upad BDP letos za okrog 15%!

Odgovornost vlade za stabilizacijo agregatnega povpraševanja (BDP)

Vlada mora narediti vse, da s kombinacijo ukrepov s kratkoročnimi in srednjeročnimi učinki na agregatno povpraševanje omili recesijo in tako pomaga ohraniti delovna mesta (s tem pa tudi zmanjšati odhodke proračuna za nadomestila za brezposelnost in socialne pomoči). Največji učinek pri tem imajo sicer javne investicije v infrastrukturo, ki hkrati spodbujajo aktivnost velikega dela gospodarstva in njihova delovna mesta, hkrati pa imajo velike multiplikativne učinke (gradbeništvo ima največje multiplikativne učinke od vseh ostalih panog). Problem pri tej javnih investicijah pa je, da običajno ni na zalogi projektov, ki bi jih lahko zagnali takoj in ki bi začeli takoj dajati rezultate. Če se danes odločimo za neko infrastrukturno investicijo, ki ima sprejeto že vso potrebno dokumentacijo in vsa dovoljenja, bo zaradi vseh postopkov glede izbire izvajalcev projekt lahko stekel najprej šele v enem letu. Torej prepozno za reševanje te krize zdaj. Poleg tega je tako finaliziranih projektov izjemno malo, če sploh je kakšen takoj na voljo.

Nadaljujte z branjem→

Cukerček za ljubitelje. Uvodna pesem je ubijalska.

Pixies z Black Frankom in Kim Deal so bile alter junaki pred izbruhom grungea. Alter rocku so tlakovali pot med obdobjem Husker du in Black Flag ter obdobjem grungea, ko je z Nirvano in Pearl Jam alter postal tako popularen kot mainstream.

“Gigantic” je bil velik alter hit iz leta 1988. Za 3 leta pa je bil prezgoden, da bi doživel usodo masivnega hita “Smells like teen spirit”.

Nadaljujte z branjem→