Zadnji podatki o porabi električne energije (EE) za drugi delovni teden v maju kažejo, da se je gospodarska akrivnost močno popravila navzgor. Poraba EE v tem tednu zaostaja za lansko “le še” za slabih 12%, kar je na enaki ravni porabe kot konec marca. Vendar se je treba zavedati, da ti podatki vključujejo tudi porabo EE v gospodinjstvih (okrog 30% skupne porabe EE). Če sklepamo iz mesečnih podatkov SODO (s podatki o odjemu EE po vrsti priključka), bi lahko bila poraba EE v gospodarstvu za okrog 20% nižja kot lani v drugem delovnem tednu maja.

Drugi zadržek pri interpretacijah na podlagi teh podatkov pa je, da tudi če je poraba EE sorazmerno dober pokazatelj dinamike gospodarske aktivnosti, pa slednja še nič ne pove o realizaciji. Se pravi, ali je bila proizvedena proizvodnja tudi prodana in kako polne so bile denimo restavracije (poraba EE je precej neodvisna od števila gostov).

Bine Kordež

Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo – iz mnoge problematično – trditev, in sicer: glede na monetarno politiko ECB državi Sloveniji praktično ne bo treba vrniti skoraj polovice javnega dolga.

Seveda takšna trditev zbudi precej dilem in tudi dvomov o upravičenosti in strokovnosti. Upravičeno se postavlja čisto preprosto vprašanje: ali to pomeni, da mi država ne bo vrnila denarja, če kupim njene obveznice, torej če ji posodim denar? Zaradi teh dilem navajam še nekaj dodatnih pojasnil in argumentov k zapisanemu, tudi na nekoliko bolj poenostavljen način.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Po poročanju medijev je v okviru tretjega paketa protikoronskih zakonov tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično potrošnjo. Že pred dnevi sem v članku o turizmu izpostavil, da je takšen način spodbujanja turistične potrošnje ter pomoči podjetjem s področja turizma vsekakor bolj smiseln kot neposredna pomoč podjetjem. S stališča države, podjetij in prebivalcev je bolje, da sredstva dobijo državljani. S tem si lahko omogočijo ugodnejše letovanje, podjetja pa poslujejo in ustvarjajo dohodek, namesto da ob zaprtih vratih prejemajo pomoč za zaposlene na čakanju.

Pri oblikovanju predloga so bile v razpravi (v osnutkih) tudi rešitve, da bi bone dobili samo delovno aktivni državljani. Tak predlog bi (je) razumljivo hitro naletel na zavrnitev s strani močne populacije upokojencev, ki bi bili v tem primeru izvzeti. Predlog, ki ga je obravnavala vlada, zato zajema vse polnoletne državljane. Po zadnjih statističnih podatkih je bilo v prvem polletju letos skupaj 1,67 milijona polnoletnih oseb s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Boni bodo prenosljivi med družinskimi člani, tako da bo možno koriščenje s strani celotne družine. Vseeno pa bi po tem predlogu zakonski par dobil enako vrednost bonov kot na primer petčlanska družina. Takšna rešitev bi nedvomno zmanjševala možnosti letovanja za družine, posebno za tiste z nižjimi dohodki. Bone bomo namreč lahko uporabili samo za plačilo prenočišča z zajtrkom. To seveda pomeni, da bodo morali upravičenci vse druge storitve plačati iz lastnega žepa (hrano, pijačo, bazene), kar seveda ni majhen strošek.

Zgoraj zapisano je temeljilo na prvem predlogu, ki ga je obravnavala vlada in najbrž imela podobne dileme. Zato je po prvotni informaciji med upravičence vključila tudi mladoletne osebe, čeprav s precej nižjim zneskom (le 50 evrov ob 200 evrih za polnoletne osebe).

Nadaljujte z branjem→

Tole vprašanje sem danes (spet) dobil na webinarju. Odgovor je, seveda, ne. Ne, dokler imamo opravka z depresivnim povpraševanjem in veliko negotovostjo. V taki situaciji denar postane sredstvo (asset) – ljudje in podjetja namesto trošenja in investiranja kopičijo denar (v obliki depozitov na bankah).

Sicer pa je spodaj Powell, predsednik Feda,  povedal to na zelo simple način. Pred njim pa Keynes, Bernanke, Yellen, Draghi in kopica makroekonomistov.

Tej Gonza

Koronakriza, tako kot vsaka kriza pred njo, odpira platformo za spremembe različnih komponent družbeno-ekonomskega sistema. Na Inštitutu za ekonomsko demokracijo smo na vlado naslovili apel, v katerem predlagamo, da se del pomoči podjetjem nameni za vzpostavitev lastništva zaposlenih. Delavsko lastništvo ni panaceja celotnega spektra problematike, s katerim smo soočeni, je pa pomemben korak v smer demokratizacije gospodarstva. Načne tudi osnovno logiko kapitalistične lastnine, znotraj katere si produkt dela prisvoji ekskluzivna skupina ljudi, običajno odsotna od samega produkcijskega procesa.

Gospodarske posledice ukrepov, s katerimi poskušamo zajeziti pandemijo COVID-19, bodo verjetno hujše kot tiste iz prejšnje finančne krize. Kriza je tako ponovno poudarila vprašanje neenakosti. “Vsi smo v istem čolnu”? Morda smo vsi na čolnih, vendar so nekateri na jahtah, drugi na napihljivih čolničkih.

Nadaljujte z branjem→

Paše na tak večer.

Včeraj sem objavil, da je gospodarska aktivnost (aproksimirana s porabo električne energije) aprila padla za četrtino, kar je precej več od prvotnih ocen. Vzrok padca proizvodnje so po eni strani administrativno zaprtje določenih dejavnosti (turizem, večina trgovine, servisi, prevoz itd.), na drugi strani zmanjšanje povpraševanja po končnih izdelkih in prekinitev oskrbovalnih verig s sestavnimi deli (avtomobili, bela tehnika, zabavna elektronika itd.). Oboje pa ima dodatni negativni posredni (spillover) učinek na dobavitelje – saj denimo zaprtje restavracije prizadene tudi dobavitelje hrane, pijače, električne energije, plina itd.

Dvomesečno zaprtje določenega dela gospodarstva ima lahko izjemno velik negativni mulitiplikativni povpraševalni šok na celotno gospodarstvo, katerega učinki pa se zaradi počasnega odpiranja, povečane negotovosti in previdnosti potrošnikov lahko podaljšajo še dolgo v obdobje, ko je začetni šok že mimo. Vendar pa povečanje negotovosti vpliva tudi na splošen upad potrošnje, saj potrošniki zmanjšajo nakupe tudi ostalih storitev, trajnih potrošnih dobrin in nepremičnin, kar prek neposrednih učinkov in dobaviteljskih povezav recesiji šele da pravi zagon. In kot bom pokazal spodaj, bistvo protikriznega ukrepanja je, ob blažitvi negativnih učinkov na zaposlenost, predvsem vzeti veter iz jader povpraševalnemu šoku.

Pravkar objavljena študija za Dansko (Lau Andersen, Toft Hansen, Johannesen & Sheridan, Consumer responses to the COVID-19 crisis: Evidence from bank account transaction data, 2020) je prek spremljanja plačil s plačilnimi karticami pokazala, da se je potrošnja Dancev zaradi korona krize zmanjšala za eno četrtino. To je skladno s tem, kar sem pred dnevi pokazal s pomočjo google mobility data, da je obisk v danskih trgovinah in restavracijah od druge polovice marca do konca aprila upadel za 27% glede na isto obdobje lani. Vendar pa slednje pomeni, da Danci izpada povpraševanja zaradi manjšega fizičnega obiska trgovin in restavracij niso nadoknadili s spletnimi nakupi, kar implicira povečano negotovost potrošnikov in krč v porabi.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Od zgodovinske osamosvojitve (nekateri uporabljajo izraz odcepitve) Slovenije kot države Slovencev in vseh ljudi, ki živijo na ozemlju Slovenije, pretresajo mlado slovensko demokracijo afere in škandali, ki imajo skupen imenovalec zlorabe oblasti zaradi povzročanja škode javnemu premoženju in bogatenje privilegiranih elit. Spomnimo samo primeroma: trgovina z orožjem, bančne luknje, množica malverzacij v procesih lastninjenja družbenega premoženja, preplačila investicije TEŠ6, maketa drugega tira Divača-Koper, operacijske mize, itd.., kar je temu podobnega in se je razvedelo, kot na primer množično zlorabljanje nakupov zaščitne medicinske opreme za COVID-19. Koliko je še vsega, kar se ni razvedelo in je pometeno pod preprogo pozabe, je mogoče le ocenjevati in ugotavljati, glede na oceno, koliko bi v Sloveniji lahko živeli bolje, če bi ne imeli tako razbohotene prakse zlorab tako v javni kot v civilni sferi vsakdanjega življenja.

Nadaljujte z branjem→

“Bad”, ena izmed top 10 pesmi U2 (o peklu drog v Dublinu). …ki se nato razvije v himno ljudske vstaje “People have the power” z botro punka Patti Smith. Za primeren zaključek današnjega dne.