Kje bomo porabili turistične bone?

Bine Kordež

Po poročanju medijev je v okviru tretjega paketa protikoronskih zakonov tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično potrošnjo. Že pred dnevi sem v članku o turizmu izpostavil, da je takšen način spodbujanja turistične potrošnje ter pomoči podjetjem s področja turizma vsekakor bolj smiseln kot neposredna pomoč podjetjem. S stališča države, podjetij in prebivalcev je bolje, da sredstva dobijo državljani. S tem si lahko omogočijo ugodnejše letovanje, podjetja pa poslujejo in ustvarjajo dohodek, namesto da ob zaprtih vratih prejemajo pomoč za zaposlene na čakanju.

Pri oblikovanju predloga so bile v razpravi (v osnutkih) tudi rešitve, da bi bone dobili samo delovno aktivni državljani. Tak predlog bi (je) razumljivo hitro naletel na zavrnitev s strani močne populacije upokojencev, ki bi bili v tem primeru izvzeti. Predlog, ki ga je obravnavala vlada, zato zajema vse polnoletne državljane. Po zadnjih statističnih podatkih je bilo v prvem polletju letos skupaj 1,67 milijona polnoletnih oseb s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Boni bodo prenosljivi med družinskimi člani, tako da bo možno koriščenje s strani celotne družine. Vseeno pa bi po tem predlogu zakonski par dobil enako vrednost bonov kot na primer petčlanska družina. Takšna rešitev bi nedvomno zmanjševala možnosti letovanja za družine, posebno za tiste z nižjimi dohodki. Bone bomo namreč lahko uporabili samo za plačilo prenočišča z zajtrkom. To seveda pomeni, da bodo morali upravičenci vse druge storitve plačati iz lastnega žepa (hrano, pijačo, bazene), kar seveda ni majhen strošek.

Zgoraj zapisano je temeljilo na prvem predlogu, ki ga je obravnavala vlada in najbrž imela podobne dileme. Zato je po prvotni informaciji med upravičence vključila tudi mladoletne osebe, čeprav s precej nižjim zneskom (le 50 evrov ob 200 evrih za polnoletne osebe).

Zaradi navedenih omejitev pri koriščenju bonov se bodo v nadaljevanju razprav najbrž pojavili tudi predlogi za vključitev hrane ali vsaj plačilo polpenziona. To je bi bilo smiselno, a zakonodajalec je bil pri opredelitvi namena verjetno previden zaradi možnosti zlorab. V kolikor bi lahko ljudje bon potrošili tudi za hrano in pijačo (brez nočitve), bi težje sledili upravičenca. Takšna razširitev uporabe bi verjetno povzročila tudi trgovino s preprodajo bonov (naknadno, ob predložitvi bonov finančni upravi, bodo ti težko preverjali ali je bon res porabil upravičenec). Poraba bonov tudi za hrano in pijačo bi se verjetno v veliki meri koncentrirala v gostinskih lokalih (če bi jih sprostili), pogosto tudi samo za pijačo, kar pa je najbrž zadnje, kar bi si želeli. Po trenutnem predlogu naj bi bone lahko koristili samo pri poslovnih subjektih, ki so registrirani v nastanitveni dejavnosti – torej ne v gostilnah ali restavracijah, temveč samo v hotelih in podobnih obratih, počitniških domovih, zasebnih sobah, planinskih domovih in kampih.

Zaradi teh razlogov lahko razumemo omejitev potrošnje bonov samo v nastanitvenih obratih in to le za nočitev z zajtrkom. Vseeno pa je vredno razmisliti o širitvi koriščenja bonov vsaj na plačilo polpenziona ali tudi kakšne druge storitve s področja turizma (in na primer kulturnih storitev).

Vrednost bona je torej (zaenkrat) predvidena v višini 200 evrov na polnoletno osebo in 50 evrov na mladoletne, kar pomeni za 352 milijonov evrov izdanih bonov. Ta upravičenja naj bi prebivalci potrošili do konca leta (tudi tu bi bil smiseln razmislek, da se koriščenje bonov podaljša še v prve mesece prihodnjega leta – takšen je bil tudi eden od začetnih predlogov).

Seveda vsi boni ne bodo izkoriščeni. Nekateri preprosto ne bodo želeli letovati, veliko pa si tega zaradi dodatnih stroškov ali drugih obveznosti niti ne bo mogla privoščiti. Posebno, če ne bo možnost koriščenja vsaj polpenziona. To velja predvsem za družine z nižjimi prejemki. Zaradi tega objektivno lahko pričakujemo tudi kar precej slabe volje in kritik s strani populacije, ki bonov ne bo koristila in to z očitkom, da so namenjeni predvsem ljudem z boljšim dohodkovnim položajem.

Znesek izkoriščenih bonov bo zaradi teh razlogov vsekakor nižji kot bo nazivna vrednost izdanih bonov (352 milijonov evrov). Vseeno pa ta znesek odpira še eno pomembno dilemo, ki morda ni bila zadosti preračunana.

V Sloveniji smo lani registrirali 15,8 milijonov nočitev, a od tega v hotelih in podobnih objektih okoli 10,0 milijonov. Preostale nočitve so bile pretežno v kampih (2,0 milijona) ter zasebnih sobah (3,3 milijone). Omenjeni objekti (hoteli in podobno) so imeli lani približno 670 mio eur prihodkov, kar pa zajema tudi vse gostinske storitve, bazene, wellness, zdravstvo, žičnice… ter tudi kake druge prihodke teh družb. Okvirna ocena prihodkov samo iz naslova nočitve (B&B) je tako verjetno največ okoli 450 mio eur ali do 45 evrov na eno nočitev z zajtrkom.

Od teh 10 milijonov nočitev v hotelskem delu je bilo potem približno 20 % nočitev v Ljubljani in mestih, kamor verjetno upravičenci ne bodo odhajali na letovanje. Od preostalih 8 milijonov nočitev v objektih na turističnih območjih (obala, gore, zdravilišča) jih je bilo približno 60 % (5 milijonov) doseženih  v drugi polovici leta, torej v času v katerem je predvideno koriščenje bonov.

Upoštevaje omenjeno ceno nočitve z zajtrkom v višini do 45 evrov, lahko zaključimo, da so lani od julija vsi turisti v Sloveniji za nočitve plačali največ okrog 250 milijonov evrov (skupaj z DDV). Izdani boni bodo torej za kako polovico presegli celotni zaslužek hotelov v tem času (!), kar je seveda svojevrsten izziv za turistično-hotelsko dejavnost. Nekaj odliva oz. bonov bo sicer šlo za prebivanje v kampih in tudi zasebnih sobah ter apartmajih, a večino kapacitet ter prihodkov je bilo realiziranih v hotelih. Te so sicer lani v 70 % polnili tuji gostje. Zanimivo bo torej spremljati, kdo bo imel prednost, če se v spreminjajočih razmerah vseeno pojavi večje število tujih gostov. In kako se bodo ob vsej tej ponudbi bonov polnile turistične kapacitete.

Samo za primerjavo: Nemci so lani v Sloveniji realizirali 1,5 milijona nočitev od skupnih približno milijardo, ki so jih naredili v tujini (od tega 110 milijonov v Italiji). Glede na razmere v Italiji, Španiji ter omejitve prevozov izven Evrope, bi najbrž lahko pričakovali tudi kaj več nemških turistov v Sloveniji. Seveda, če jih bodo Avstrijci spustili do nas – in če bi se okoli tega angažirali toliko kot za možnost potovanja slovenskih turistov na Hrvaško.

Kot povedano na začetku, so boni za turistično potrošnjo vsekakor dobra rešitev – a v naslednjih mesecih se bomo verjetno soočili tudi z dilemami okoli polnjenja turističnih kapacitet. Po navedenih izračunih bi bilo gostov lahko celo preveč – kar bi bile sicer »sladke težave«, a tudi ne tako preproste.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: