Productivity, investment and profitability

Michael Roberts Blog

Radical economic historian Adam Tooze recently tweeted that Whenever I see figures for the decline in the (advanced economies) AE productivity growth rate I am left puzzling: do we really have an explanation? Do we really have an explanation?”

Well, I think we do.  As I outlined in a previous post, over the last 40 years and especially in the last 15, there’s been a broad-based slowdown in output per hour worked across the major economies. For the top G11 economies (which excludes China), it’s currently running at a trend rate of just 0.7% p.a.

Russia’s productivity level is falling, while that of Italy and the UK is hardly moving.

But why is productivity growth in the major economies falling? The productivity puzzle has been debated by mainstream economists for some time now. The ‘demand pull’ Keynesian explanation is that capitalism is in ‘secular stagnation’ due to a lack…

View original post 1,304 more words

Primer Banka Slovenije: Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic

Stanko Štrajn

Pred časom, so slovenski mediji objavili novico, da se je pričel kazenski postopek zoper bivšega guvernerja Banke Slovenije dr. Boštjana Jazbeca in njegove viceguvernerje/ke mag. Stanislavo Zadravec Capriolo, Janeza Fabijana, Darka Bohneca in dr. Mejro Festić. Po tem, ko je po spletu zakrožila kazenska ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada št.: 231/957/2014/279 (227-07, 227-71) z dne 19. 12. 2018, moramo ugotoviti, da se kazenski postopek še ni začel, ker na podlagi vložene kazenske ovadbe Specializirano državno tožilstvo in okrožni tožilec Boštjan Jeglič, ki obravnava to zadevo še nista zahtevala uvedbe preiskave in posledično še ni izdan sklep o preiskavi, oziroma ni vložene neposredne obtožnice. Resnica je le to, da se bo kazenski postopek mogoče začel, potem, ko bo, če bo, tožilstvo zahtevalo preiskavo in če bo preiskovalni sodnik sprejel sklep o izvedbi preiskave, saj je verjetnost, da bi na podlagi ovadbe v tako zapleteni zadevi bila vložena neposredna obtožnica tako majhna, da jo lahko zanemarimo.

Vložena kazenska ovadba bremeni osumljene osebe kaznivega dejanja storjenega v sostorilstvu Zlorabe položaja ali uradnih pravic po tretjem v zvezi s petim odstavkom 257 čl. KZ-1. Očitano kaznivo dejanje naj bi osumljeni storili 18.12.2013, ko so v svoji funkciji vodenja Banke Slovenije sprejeli sklep, s katerim so sprejeli izreden ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti tretjega reda banke NLB d.d., s čimer so NLB d.d. pridobili 257.378.585,57 evrov koristi. Sprejet sklep o izrednih ukrepih naj bi bil sprejet v nasprotju s pogoji, ki morajo za takšne ukrepe biti podani po 1.a točki 1. odstavka 253 čl. in 253. čl. Zakona o bančništvu.

Gre za to, da naj bi po mnenju Nacionalnega preiskovalnega urada osumljenci v korist NLB d.d. z izrednimi ukrepi odvzeli imetnikom vrednostnih papirjev(podrejenih obveznic, hibridnih posojil, hibridnih obveznic in podrejenih posojil) možnost vnovčiti njihove terjatve iz razveljavljenih vrednostnih papirjev proti NLB d.d., čeprav so vedeli, da za takšno razlastitev niso podani z zakonom določeni pogoji. Pogoji za uvedbo tako radikalnih ukrepov bi bili podani, če bi bila NLB d.d. po verodostojnih računovodskih izkazih nesposobna poravnavati svoje obveznosti, torej če bi bila v položaju, ki bi narekoval uvedbo stečajnega postopka.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

 

Je treba študentske servise res ukiniti ali le bolje regulirati panogo?

Kolikor sem obveščen, se pripravlja zakon o preoblikovanju načina posredovanja študentskega dela, ki naj bi – v grobem – ukinil študentske servise (ŠS) kot posredovalnice dela študentom (in dijakom) in posredovanje študentskega dela prenesel na Zavod za zaposlovanje. S tem naj bi bila dosežena dva cilja: zmanjšanje prekarnega dela in kanaliziranje zaslužkov ŠS v sklad za štipendije.

Ta predlog ni dovolj domišljen in ima vsaj tri velike probleme:

  1. Ne zmanjšuje prekarnosti, pač pa odpira novo vrso prekarnosti (“espeizacijo” študentov),
  2. Zavod za zaposlovanje ni usposobljen opravljati te funkcije tržnega posredovanja dela, nima ne kadrov, ne motiva, povečali se bodo stroški za manjši učinek,
  3. Korist od te nove ureditve bodo imele predvsem tuje agencije za posredovanje dela (Adecco, Manpower,…).

Moj predlog je bolj enostaven (glejte spodaj). Če je namen zakona povečati sklad za štipendije, je to mogoče bistveno lažje doseči z drobcenimi spremembami sedanje ureditve, brez da bi ubili celotno panogo (domača podjetja) in dali darilo tujim posredovalnicam dela.

Nadaljujte z branjem

Reforma davka od dobička: Bolje je ohraniti splošno stopnjo 19% in uvesti minimalno stopnjo 10%

Bine Kordež

Pri davku na dobiček (davek od dohodka pravnih oseb – DDPO) imamo v Sloveniji zanimivo situacijo. Na eni strani ugotavljamo, da je povprečna efektivna stopnja davka (torej dejansko plačani davek glede na izkazani dobiček) med najnižjimi v Evropi. Zaradi tega so upravičeni očitki, da je kapital v Sloveniji prenizko obdavčen. Posebno glede na splošno prepričanje, da pa je delo obdavčeno nadpovprečno. Na drugi strani pa okoli polovica podjetij plačuje davek po stopnji med 17 in 20 %, kar je primerljivo z davčno obremenitvijo v drugih državah. Ti podjetniki zato težko sprejemajo stalne očitke o prenizki obdavčitvi kapitala, še posebej ko potem pri izplačilu dividend odtegnejo še dodatnih 25 % davka.

Splošna davčna stopnja davka na dobiček je z 19 odstotki dejansko blizu povprečja EU. So države, kjer je stopnja še kako odstotno točko višja, a tudi države, ki imajo kako točko nižjo obremenitev, povprečje za EU pa je 21,1 % (vir: KPMG, global tax rates). Ob tej splošni stopnji pa smo pred leti v Sloveniji uvedli precej širokogrudne olajšave pri obračunu davka. Tako podjetja lahko znižajo davčno osnovo zaradi investicij, za naložb v raziskave in razvoj (in opremo), za izgube preteklih let ter nekatere druge namene. Zaradi tega petina podjetij davka skoraj ne plača, četrtina pa po efektivni stopnji med 5 in 15 %. Koristniki teh olajšav znižajo skupno zbran davek, ki je v letu 2017 tako znašal le še 12,6 % glede na izkazan celotni dobiček po računovodskih predpisih (podatki so sicer samo za gospodarske družbe, ki pa vplačajo 90 % vsega davka na dobiček).

Nadaljujte z branjem

Kako fiskalno pravilo rešiti pred njegovimi navijači?

V čudovitem filmu »The Reader« je proti koncu prizor, ko Michael (Ralph Fiennes) kot mlad študent prava spremlja sojenje nemškim vojnim zločincem in na sojenju proti paznicam v koncentracijskem taborišču v eni izmed njih, Hanni (Kate Winslet), prepozna svojo nekdanjo ljubimko, ki ji je kot fantič bral knjige. Ključni prizor je, ko Hanna noče priznati krivde za smrt jetnic, ki so zgorele zaprte v cerkvi. Hanno dolžijo, da je sokriva za njihovo smrt, ker jim ni odprla vrat, da bi se rešile pred ognjem. Toda Hanna te krivde sploh ne razume. Sploh ne razume, česa jo dolžijo. Njen odgovor na vprašanje, zakaj jetnicam ni odprla vrat, da bi se rešile, je bil, da bi s tem kršila – pravila. Pove nekako takole: me smo bile paznice in odgovorne za to, da jetnice ne pobegnejo; če bi odprla vrata, bi jetnice lahko pobegnile

Na ta prizor pomislim vedno, ko se nenadoma, z vsemi medijskimi topovi, oglasijo varuhi zakonitosti in ustave v zvezi s fiskalnim pravilom. Čeprav vsi po vrsti vedo, da zaradi metodoloških težav numerično fiskalno pravilo, kot je zapisano v zakonu, daje povsem nezanesljive ocene in je podvrženo veliki nestabilnosti, čeprav vedo, da v vsakem trenutku daje povsem napačne ocene dovoljene zgornje meje javnih izdatkov in čeprav vedo, da bi bilo spoštovanje napačnih usmeritev, ki sledijo iz napačnih ocen zakonske formule, škodljivo za državo, zahtevajo njegovo dosledno uveljavitev, ne glede na škodo. So kot Hanna. Raje vidijo, da cela nacija trpi zaradi uveljavitve nekega napačnega in rigidnega pravila, samo, da se pravilo spoštuje. Toda če smo pri Hanni lahko v dvomih glede prisotnosti ideologije, je pri varuhih fiskalnega pravila za vsako ceno ne moremo zanemariti.

Nadaljujte z branjem

Margaret Thatcher ter vzpon in padec neoliberalizma

Spodaj je napoved odličnega komentarja Paole Subacchi v Project Syndicate o vzponu in padcu neoliberalizma, ki ga je orkestrirala Margaret Thatcher (vzporedno z Ronaldom Reaganom onstran luže). Na žalost ga nisem poznal, ko sem pred tedni pisal svoj komentar o ekonomski dediščini železne lady. Imava pa zelo podobne poudarke. Priporočam branje.

When Margaret Thatcher became Prime Minister of the United Kingdom 40 years ago, she brought to an end the Keynesian consensus that had helped guide economic policymaking since the end of World War II. Markets, she said, knew best. 

Decades of financial instability, widening inequality, and ultimately, political discontent have proven otherwise. 

With technological change accelerating alongside larger shifts in the global economic order, there is a growing demand for more active income, labor-market, and industrial policies. But Thatcherism is still very much with us.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: