Kaj je narobe z razpisom za izdelavo PZI projektov v BIM okolju za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper

Ivan Rus inBojan Strah

Prispevek, s katerim v nadaljevanju predstavljamo svoje stališče glede novih zapletov na projektu drugi tir, je spodbudil revizijski zahtevek na razpisno dokumentacijo za »Izdelavo PZI projektov v BIM okolju za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper« in je povzetek daljšega prispevka v prilogi. Ključne ugotovitve in pomisleki se nanašajo na:

  • Absolutno nerealno kratek rok za izdelavo projektne PZI dokumentacije.
  • Odločitev naročnika za projektiranje celotnega projekta, namesto “per partes”.
  • Smiselnost eksperimentiranja z novo BIM tehnologijo, oziroma konceptom prihodnosti na največjem inženirskem projektu.
  • Primernost razpisanega nivoja BIM modeliranje za kompleksen linijski projekt.
  • Potencialno diskriminatornost glede nazivov BIM strokovnjakov in njihovega potrjevanja.
  • Zgrešeno pričakovanje naročnika glede terminskega in stroškovnega obvladovanja projekta z BIM 4D in 5D modelom.

Kombinacija prekratkega roka in diskriminatornih zahtev pri razpisu »Izdelava PZI projektov v BIM okolju za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper«, je bila vzrok za vložitev revizijskega zahtevka s strani projektantskega podjetja Geoportal d.o.o. Kaže, da so pričakovanja naročnika nerealna in razpisne zahteve neprimerne tudi z vidika projektantske stroke, ki je neposredno vpletena v obravnavani razpis. Ključni deli razpisa več kot očitno kažejo na najmanj zavedenost odgovornih oseb na strani naročnika in pretirano zagnanost določenega kroga projektantske in inženirske stroke, ki je svetovala naročniku glede načina in koristi uvajanja BIM tehnologije.

Nadaljujte z branjem

Znova: Input-output analiza za talibane (na primeru drugega tira)

Spodaj je en zabaven primer aplikacije input-output (IO) analize  na konkretnem primeru, in sicer na primeru izgradnje drugega tira Koper – Divača. Na forumu Financ forumaš Endimion trumi forumašev s kompleksom, pardon, svetovnim nazorom vaškega obrtnika izpred prve industrijske revolucije razlaga, zakaj predprimitivna izjava o nepotrebnosti drugega tira “Ker ga ne potrebujemo (ne kot fizične osebe, ne kot podjetniki.)” ne zdrži za četrt naprstnika intelektualne presoje. Neredigirano (in žmohtno):

Gospa iz Madžarske si nanudi novega Hyundai-a. Ga plača prodajalcu. Ta prodajalec potem plača prevoz iz koreje do jebene Budimpešte. Njen i30 se lepo prhojsa v Koper, pa je najprej plačana Luka. Potem del stroška prevoza dobi slovenski ajzenponar, ki avto na vlakovni kompoziciji pelje čez Slovenijo. Ajzenponar plača TEŠ za elektriko ki jo je porabila lokomotiva. TEŠ plača knapu v Velenju za kolm s katerim proizvajajo el. Energijo. Knap gre pa potem k malemu ubozemu tišlarju in kupi novo kuhinjo za doma.

Vse skup z denarjem gospe ki je kupila nov avto. In veliko teh gospa. In gospodov. Ki kupijo na drugi strani sveta še vse kaj drugega kot Hyundai-e. Če delček te tuje porabe ostane nam kot vmesnemu členu v verigi, ima od tega dosti ljudi koristi. Tudi tisti ki na prvi pogled nimajo veze z vezo z transportno verigo Luka Koper – SŽ.

Nadaljujte z branjem

Zmaga pri drugem tiru, čas za novo bitko

Kljub temu, da imam(o) visok prag bolečine, pa je včasih vseeno prijetno videti, kako se stvari, za katere se iskreno zavzemaš in zanje pošteno boriš, obračajo v pravo smer. In dobiš potrditev, da si imel – za razliko od oponentov, ki imajo ves denar in oblast te države – ves čas prav. Od samega začetka. Prejšnji teden je minilo natanko štiri leta, odkar smo na Ekonomski fakulteti predstavili študijo o nujnosti gradnje in možnosti financiranja drugega tira Koper – Divača. Tedanja še sveža Cerarjeva vlada je bila tedaj absolutno proti temu projektu in je naročala študije, da bi pokazala, kako se ta projekt ne splača in da je visoka cena absolutno upravičena. Nato si je v neki točki zaradi naših prizadevanj premislila in začela zagovarjati ta projekt – vendar tehnično napačno zasnovanega, predragega in z abotnimi finančnimi konstrukti.

Danes je glede mojih (naših) razumnih zahtev padla še zadnja neracionalnost – pregrešno drag madžarski kapitalski vložek (kredit) v projekt drugega tira. Ta dolga bitka se zdi zmagana, saj smo v etapnih zmagah dosegli vse štiri ključne cilje:

  • 2. tir se bo gradil,
  • cenejši bo od ocene DRI za vsaj 300 mio evrov,
  • imel bo 2-cevno (2-tirno) zasnovo,
  • finančna konstrukcija ne vključuje dragega madžarskega kapitalskega vložka.

Nadaljujte z branjem

Brexit, zmaga nazadnjaškega konzervativizma in njegov mlinski kamen

Andrej Korošak

Tako, pa smo dočakali tisto najhujše, tisto, kar se nikakor ne bi smelo zgoditi civilizirani, razsvetljenski, nenazadnje v globalno soodvisnost vpeti Evropi – Brexit kot najhujša nočna mora aktualne geopolitične konstelacije. Koliko je v tem najverjetnejšem izstopu racionalnega in koliko iracionalnega? Komaj predstavljiva je neznosna lahkotnost, s katero je uspelo najbolj nazadnjaškim političnim akterjem v Veliki Britaniji (in širše!) pritegniti tako široko podporo ljudskih množic.

Razlogi so pričakovano večplastni, družboslovne študije so sprva navajale zlasti demografske in sociološke faktorje (starost, geografsko poreklo, razredno pripadnost, socialno mobilnost), toda šele v zadnjem času so nekateri raziskovalci pričeli opozarjati na tipično psihološke dimenzije ekstremno desnega volilnega telesa, najbolj »zaslužnega« za zategovanje mlinskega kamna okoli vratu britanske družbe.

Nadaljujte z branjem

From amber to red?

Nemško drsenje proti recesiji in drsenje svetovnega gospodarstva k životarjenju.

Michael Roberts Blog

Today’s news that the German economy, the powerhouse of Europe, had narrowly avoided a ‘technical recession’ in the second half of 2018 is another red light flashing for the world economy.  In 2018, German real GDP growth was 1.5% down from 2.2% in 2017.  This was the weakest growth rate in five years  And in the second half of last year, the growth was slowing fast, up only 1.1% yoy compared to 2% in Q2 2018.  It fell 0.2% in Q2 over Q1 and rose just 0.3% in Q3.

As for Germany’s industrial sector, that clearly is in recession. Industrial production in Germany decreased 4.7% in November of 2018 over the same month in the previous year.

German companies have been hit by poorer sales from a world economic slowdown and political uncertainty surrounding Brexit and the trade war between the US and China. The UK, US and China are…

View original post 845 more words

Ali se je kapitalizem znebil demokracije?

Jasmina Držanič

Če je Kitajska kaj dokazala, je dokazala, da kapitalizem demokracije ne potrebuje. Kapitalizem nikoli ni potreboval demokracije.

Jo pa potrebujemo mi.

Kakšnih 30 – 40 let nazaj je bilo prevladujoče mnenje, da sta format predstavniške demokracije in kapitalizem kot brat in sestra. Da se svobodna ekonomska iniciativa najbolje realizira tako, da ima nek zakonodajni okvir, ki ga oblikuje predstavniška demokracija. Tista leta tudi druge empirične evidence ni bilo. Socialistični sistemi so bolj ali manj razpadali (in smo to dnevno preživljali in se, prosto po Slavenki Drakulić, smejali), Kitajska je bila velika in nerazvita. Iz dnevnih norosti hiperinflacije osemdesetih se nam protislovja kapitalizma niso zdela tako strašno komplicirana. O predstavniški demokraciji nismo vedeli kaj dosti. Razen tega, da se je nekaj od tega na naših prostorih prakticiralo od 1918 do 1929, da pa drugje ta sistem kar funkcionira. Konec koncev, če so si ga izmislili že stari Grki in če se je po stoletjih od zatona rimske republike pa do stoletij avtokratskih praks vladanja vrnil, in se ga ohranja več kot 200 let, mora biti nekaj na stvari. Tako smo razmišljali, dve- tri desetletja nazaj.

Nadaljujte z branjem

Kdo bo sodobni Franklin D. Roosevelt,…?

… vizionarski politik, ki bo z deklaracijo zahteval zagotovitev osnovnih pravic čoveka dostojnega življenja?

Čas za bolj aktivno levico

Moderna zahodna levica se je zadnja desetletja večinoma abdicirala od levičarske ideologije, namesto med robatimi sindikalnimi voditelji in njihovo vse bolj usihajočočo bazo je volilce iskala med visokoizobraženo družbeno elito in koketirala s kapitalom. V tej preobrazbi je v iskanju “tretje poti” postala proaktivna zagovornica neomejene globalizacije in deregulacije trga dela ter mižala pred izginjanjem tradicionalnih delovnih mest in srednjega sloja. Po domače, moderna levica se je prelevila v moderno zmerno stranko kapitala.

Toda ta preobrazba je šla predaleč, saj je tradicionalna baza levice ob izgubljanju materialne osnove izgubila tudi svoje politične zastopnika in se je bila na določeni točki prisiljena poistovetiti s parolami populističnih politikov na obeh skrajnih polih političnega spektra. Zdaj je, kot pravi Dani Rodrik, čas, da se levica vrne k svojim temeljem, preoblikuje svoje programe in spet začne zastopati interese najšibkejših. Vendar ne s populističnimi parolami, pač pa s politikami, ki bodo pomagale najšibkejšim slojem. Te politike pa gredo onstran davčnih in socialnih ukrepov, ki zgolj prerazdeljujejo ustvarjeno, pač pa v proaktivno smer. V smeri politik dela, ki bodo ojačale pogajalsko moč zaposlenih in zagotavljale večji delež v razdelitvi ustvarjenega. V smer industrijskih politik, ki bodo namesto offshoringa spodbujale reintegracijo domače industrijske baze na lokalni in tegionalni ravni. V smer spodbujanja tehnološkega razvoja, ki ne bo le nadomeščal delovne sile, pač pa bo kreiral neto več delovnih mest.

To je priložnost za moderno levico – da s tem, ko pomaga okrepiti položaj svoje tradicionalne baze, omogoči politično preživeti tudi sebi.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

 

%d bloggers like this: