Panika med bogatimi v Davosu

Tule je izbor nekaj svežih člankov o tem, zakaj je panika med bogataši v Davosu glede upora “nehvaležnega plebsa” proti hiper-globalizaciji in neoliberalnim domačim politikam, ki so dramatično povečale neenakost, povsem upravičena in zakaj je panika (panično zavedanje problema) prišla prepozno. Za bogate.

Nadaljujte z branjem

Dvig zgornje dohodninske stopnje na 70% iz ekonomskega vidika ni neumnost

Opozarjam, da navedeno v spodnjem članku v New York Timesu, kjer  – ob Pikettyju in Milanoviću – najboljša raziskovalca s področja davkov in neenakosti Gabriel Zucman in Emmanuel Saez, podpirata predlog progresivne demokratke Alexandrie Ocasio-Cortez za dvig zgornje dohodninske stopnje na 70%, ne velja za Slovenijo. V Sloveniji je neenakost rekordno nizka, je med spodnjimi štirimi državami med OECD državami. Velja pa za ZDA, kjer je neenakost zelo visoka in se trendno povečuje, in velja v pogojih, ko te neenakosti očitno ni mogoče znižati z drugimi ukrepi. Denimo ex ante z boljšim (bolj enakopravnim) dostopom do šolskih in zdravstvenih storitev in študija, ki bi prispevale k izboljšanju enakosti možnosti, in ex post z davčnimi ukrepi in ukrepi socialnih politik za zmanjšanje neenakosti v dohodkih in premoženju. V Sloveniji in drugih progresivnih evropskih državah uspevamo predvsem prek ex ante politik večini ljudi omogočiti enakost možnosti, tistim, kjer te politike niso učinkovite in tistim, ki jim spodleti, pa ex post izboljšamo njihove dohodkovne pogoje.

Nadaljujte z branjem

Išče se: Post-doktorski ali doktorski študent

Za EU H-2020 projekt GROWINPRO (Growth Welfare Innovation Productivity), v katerem je partnerica Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, iščemo post-doktorskega ali doktorskega študenta / študentko. Študent bo za obdobje treh let zaposlen v okviru projekta na Ekonomski fakulteti. Študent bo imel priložnost v teh treh letih sodelovati z odličnimi raziskovalci partnerskih inštitucij, sodelovati pri pripravi treh raziskovalnih člankov in njihovih predstavitvah v konkurenčnem okolju. Osnovna informacija o projektu je dosegljiva na zgornjem naslovu, več informacij dobite od mene.

Kriteriji za izbor: Odlična predizobrazba s področja ekonomije, odlično poznavanje mikro- in makroekonomije, odlične veščine v matematiki in ekonometriji, dobro poznavanje ekonometričnih orodij Stata in/ali R, odlično pisno/govorno znanje angleščine, široka splošna razgledanost in veselje do raziskovanja na področjih, s katerimi se ukvarja ta projekt (rast, blaginja, inovativnost & produktivnost).

Zaposlitev: Takoj.

Zainteresirani se mi za več informacij javite na: joze.damijan@ef.uni-lj.si

Zapreti TEŠ bi bil samomor

Bine Kordež

Pisanje o bloku 6 Termoelektrarne Šoštanj je pravzaprav dokaj hvaležna tema. Gre za enega izmed štirih, petih najbolj razvpitih in spornih projektov v samostojni Sloveniji, kjer ne moreš zgrešiti, če napišeš kaj negativnega. Avtocestni križ, bančna luknja s kasnejšo sanacijo bank, TEŠ 6, Patria in drugi tir so vsekakor zaznamovali medijsko in politično sceno zadnjih dvajset let – čeprav po finančni teži za Slovenijo niso bili niti slučajno tako pomembni, kaj šele usodni. Na življenje povprečnega Slovenca pač ne vpliva prav veliko ali je javni dolg 32 ali 29 milijard evrov. Vem, da takšen uvod takoj zbudi pomisleke ter zavračanja, a bojim se, da je s čisto finančnega vidika temu res tako.

Investicija v TEŠ 6, kot na kratko poimenujemo naložbo v šesti blok te termoelektrarne, upravičeno odpira veliko vprašanj ter pušča še več nepojasnjenih dilem. Tematika je tako obsežna in zahtevna, da do jasnih odgovorov najbrž nikoli ne bomo prišli. Tudi to pisanje kakih pojasnil seveda ne prinaša, predvsem glede na vse aktivnosti, preiskave in poročila, ki potekajo. Ob spremljanju raznih debat, pa se mi za dodatni pogled vseeno zdi smiselno pokazati dva zanimiva grafikona.

Nadaljujte z branjem

Podjetja bi morala redefinirati svoje strateške cilje

Čeprav nekateri pozivajo podjetja, da namesto finančnih ciljev redefinirajo svoj “smisel delovanja” kot prispevek, ki ga imajo na družbo, pa se je glede tega, spremenilo bore malo. Kot že dolgo ugotavlja Mariana Mazzucato, je prvi korak k redefiniranju poslovnega udejstvovanja podjetij v priznanju, da dodano vrednost ustvarjamo vsi, celotna družba. In da vloga države nikoli ni bila zgolj v popravljanju tržnih nepravilnosti, pač pa je država tista, ki je denimo razvila internet in poslala človeka na luno.Država je tista, ki razmišlja in deluje strateško in dolgoročno.

Vendar bo težko prepričati podjetja, da njihov smisel obstoja ni maksimizacija dobička (maksimiranja “vrednosti” za lastnike), pač v maksimiranju vrednsoti za celotno družbo, denimo v konkretnih ciljih, kot je denimo zmanjševanje količine plastike v oceanih. Čeprav nekatere dobre primere poznamo, denimo iniciativa Philip Morrisa za “prihodnost brez dima” (ki je seveda s prenosom težišča iz fizičnih cigaret na e-cigarete v njihovem poslovnem interesu, pa vendar prinaša pozitivne kolateralne koristi za celotno družbo).

One year ago, BlackRock chairman and CEO Larry Fink wrote a letter to 500 CEOs asking them to rethink their sense of purpose. “To prosper over time,” he wrote, “every company must not only deliver financial performance, but also show how it makes a positive contribution to society.”

Fink argued that companies’ excessive short-term focus was hurting their ability to create more value in the long run. Some prominent politicians – including and (until Brexit torpedoed her policy agenda) British Prime Minister Theresa May – have also advocated a more inclusive and less predatory form of capitalism.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

%d bloggers like this: