Kaj je narobe z razpisom za izdelavo PZI projektov v BIM okolju za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper

Ivan Rus inBojan Strah

Prispevek, s katerim v nadaljevanju predstavljamo svoje stališče glede novih zapletov na projektu drugi tir, je spodbudil revizijski zahtevek na razpisno dokumentacijo za »Izdelavo PZI projektov v BIM okolju za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper« in je povzetek daljšega prispevka v prilogi. Ključne ugotovitve in pomisleki se nanašajo na:

  • Absolutno nerealno kratek rok za izdelavo projektne PZI dokumentacije.
  • Odločitev naročnika za projektiranje celotnega projekta, namesto “per partes”.
  • Smiselnost eksperimentiranja z novo BIM tehnologijo, oziroma konceptom prihodnosti na največjem inženirskem projektu.
  • Primernost razpisanega nivoja BIM modeliranje za kompleksen linijski projekt.
  • Potencialno diskriminatornost glede nazivov BIM strokovnjakov in njihovega potrjevanja.
  • Zgrešeno pričakovanje naročnika glede terminskega in stroškovnega obvladovanja projekta z BIM 4D in 5D modelom.

Kombinacija prekratkega roka in diskriminatornih zahtev pri razpisu »Izdelava PZI projektov v BIM okolju za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper«, je bila vzrok za vložitev revizijskega zahtevka s strani projektantskega podjetja Geoportal d.o.o. Kaže, da so pričakovanja naročnika nerealna in razpisne zahteve neprimerne tudi z vidika projektantske stroke, ki je neposredno vpletena v obravnavani razpis. Ključni deli razpisa več kot očitno kažejo na najmanj zavedenost odgovornih oseb na strani naročnika in pretirano zagnanost določenega kroga projektantske in inženirske stroke, ki je svetovala naročniku glede načina in koristi uvajanja BIM tehnologije.

Sporen je izbor projekta v ta namen, saj gre za enega največjih infrastrukturnih objektov v  Sloveniji. Pri čemer je vprašljiva tudi vrsta izbranega projekta, saj je načrtovana železniška proga izrazito linijski objekt, kjer je uvajanje BIM še toliko bolj občutljivo in nedorečeno. Vse kaže na primer, ki se ne bi smel zgoditi in kliče po prevzemu odgovornosti. Še posebej, če bo revizija uspela ali se naši pomisleki izkažejo za pravilne, v kar ne dvomimo! Ali si, kljub vsem zapletom in dosedanji nestrokovnosti pri vodenju projekta drugi tir, res lahko privoščimo, da tako zahteven in pomemben infrastrukturni objekt postane pilotski projekt še za uvajanje nove, adolescentne in celo v razvitem svetu šele vzhajajoče tehnologije?

Vprašljiv rok Izvedbe

Družba 2TDK v vlogi naročnika se je odločila, da bo izdelavo projekta za izvedbo (PZI) v BIM okolju oddala v enem delu in s tem tvegala, da:

  • bo zahtevani izdelek, t.j. PZI projekt v obliki digitalnega modela, načrtov in vse spremljajoče dokumentacije, dobila pravočasno in v predpisanem roku ter
  • da bodo posamezne projektne rešitve v času projektiranja skladne z zadnjimi tehnološkimi rešitvami in standardi v času gradnje, saj se bo npr. vgradnja elektro in strojne opreme ter celotne vozne mreže izvajala šele čez nekaj let.

Predmetni razpis ne predvideva projektiranja samo gradbenega dela, temveč tudi celotne vozne mreže z vsemi elektro in strojnimi deli ter sistemom vodenja železniškega prometa. V razpisu je predvidena izdelava preko 300 načrtov in elaboratov, ki naj bi jih izbrani projektant v BIM okolju in z vso skrbnostjo pripravil v roku šestih (6) mesecev od podpisa pogodbe. Pri tem pa naj bi za potrebe mednarodnega razpisa za izvedbo prevedel v tuji jezik še vso tehnično in drugo spremljajočo dokumentacijo!  Za tako obsežno projektiranje in izpolnitev vseh zahtev v projektni nalogi bi slovenski projektanti na podlagi izkušenj iz referenčnih projektov potrebovali neprimerno več časa (ocena je 2 do 3 leta), kot ga je predvidel naročnik. Čeprav je bil razpis mednaroden, je zanimiv tudi odziv projektantov ponudnikov iz tujine, ki ga dejansko ni bilo. O razlogih lahko samo ugibamo, so pa verjetno precej blizu dilemam in nesmislom, ki jih obravnavamo v tem prispevku. Pri tem ni problematično samo projektiranje, kjer slovenski projektanti izkazujejo visoko usposobljenost, temveč tudi  vzporedna izdelava BIM modela, kot si ga je zamislil naročnik. Ta bo projektantom vzela enormno veliko časa za minimalne koristi. Kako si za sedaj edini ponudnik predstavlja v pol leta izvesti za skoraj 20 MIO € projektiranja in BIM modeliranja, je najmanj skrivnost, če ne teorija zarote, ki lahko kmalu postane nova in izjemno draga izkušnja naročnika 2TDK na račun investitorjev, za katere se še vedno ne ve, kdo so.

Poraja se vprašanje, zakaj naročnik ni razdelil projektiranja na posamezne ločene faze in izdelavo le-teh naročil po delih? Lahko bi naročil najprej izdelavo PZI projektov za gradbena dela, ki so na kritični poti projekta in se bodo izvajala najmanj naslednjih nekaj let. Razpise za projektiranje vozne mreže, elektro in strojno opremo ter sistem vodenja železniškega prometa pa bi nato pripravljal in izvajal sukcesivno in s tem zmanjšal tveganje glede uvajanja zadnjih tehnoloških rešitev. Če je razlog v ideji, da bo naročnik 2TDK izvajalca iskal z enim razpisom namesto po sklopih in s tem onemogočili slovenske ponudnike, bi bila to zanj najlažja pot, vendar izredno škodljiva za slovensko gradbeništvo in posledično gospodarstvo.

Diskriminatornost razpisnih zahtev

Naročnik se je odločil, da bo strateški projekt izgradnje drugega tira železniške proge Divača – Koper postal pilotski projekt za uvajanja »nove BIM tehnologije in koncepta«. Sicer ne prvi pilotski projekt, vendar pa daleč največji in kot tak vprašljiv z vidika primernosti eksperimentiranja. Takšna odločitev bi lahko bila do določene mere in z bistveno manj zahtevnim nivojem obdelave sprejemljiva. Ni pa sprejemljivo, da so dosedanji pilotski projekti in sodelovanje zgolj nekaterih podjetij in strokovnjakov v teh pilotskih projektih postali eden izmed ključnih referenčnih pogojev za projektiranje!

Vse kaže, da je naročnik s tem močno omejil konkurenco in krog možnih ponudnikov zožil na tiste gospodarske subjekte, ki si bodo samovoljno in brez pravne podlage podeljevali BIM nazive in se opredeljevali za BIM strokovnjake. Najmanj sporna, če ne diskriminatorna, je obravnava ponudnikov pri dokazovanju zahtevanih referenc za BIM strokovnjake. Ker v Sloveniji ni pooblaščenih ali certificiranih subjektov ali naročnikov, ki bi svoje znanje BIM metodologije izkazovali z ustreznimi dokazili, ni jasno, kakšna potrdila ali dokazila naj ponudniki za izkazovanje tega pogoja predložijo. Vprašljiva je tudi kvalifikacija in usposobljenost naročnika, ki izdaja takšno referenco, da bo naročnik predmetnega razpisa lahko v polni meri zaupal predloženi referenci. Naročnik se tu spušča na nivo subjektivne ocene, kar dokazuje dejstvo, da je na predmetni razpis prispela ena sama ponudba!

PZI projekti v BIM okolju

Če povzamemo nekatere razpisne zahteve je poleg natančnega modeliranja vseh geometrijsko določenih elementih projekta, potrebno z enako natančnostjo modelirati tudi vse ocenjene predorske elemente kot so izkopni koraki, predvideni podporni ukrepi, itn. Ker govorimo o 27 km dolgem linijskem projektu, ki v približno 75% poteka v predorih, je zahteva nesmiselna. Naročnik tu povsem brez občutka glede razmerja stroškov in koristi takšnega modeliranja vztraja pri razpisnih zahtevah. Zahtevajo se kompleksni, vendar z vidika obvladovanja projekta nesmiselni modeli, ki v končni fazi služijo zgolj animaciji časovnega (4D) in stroškovnega napredovanja (5D) predvidenega poteka izvajanja projekta. Veliko bolj smotrno bi bilo ta finančna sredstva, čas in energijo projektantov preusmeriti v iskanje optimalnih projektantskih rešitev in konsolidacijo projekta, ki ima težave na vseh področjih. Predvideno modeliranje je neuporabno tudi za potrebe vodenja in nadzora projekta v fazi izvedbe. Obseg projekta predstavlja visoko tveganje iz naslova obvladovanja vseh množic digitalnih podatkov in nemotenega dela v projekt vključenih deležnikov na ustrezni BIM platformi. Poleg tehničnih pomislekov vzpostavitve takšne platforme pa je vprašljiva tudi sama izvedljivost in racionalnost glede potrebne strojne in programske opreme. Prvi pilotski projekti (npr. druga cev avtocestnega tunela Karavanke in deloma nadgradnja železniške proge Zidani Most – Šentilj) so na vsaj 10x manjšem modelu povzročali obilico tehničnih in organizacijskih preglavic, ki so jih so projektanti kritično obravnavali tudi na zadnji 4. siBIM strokovni konferenci 22.11. 2018 v Kongresnem centru Brdo.

4D in 5D BIM

Naslednji nesmisel, ki izhaja iz naročnikovih razpisnih zahtev in njegovih pričakovanj, je obvladovanje projekta iz naslova BIM 4D (terminski plani) in 5D (stroški projekta). Naročnik v tem kontekstu od digitalnega modela pričakuje učinkovito upravljanje časovnega odvijanja in stroškov projekta. Pri tem poudarjamo, da BIM ne rešuje temeljnih področij terminskega in stroškovnega obvladovanja gradbenih projektov. Terminski plani in stroškovna kalkulacija kompleksnih tehnoloških postopkov gradnje se pripravljajo v specializiranih programskih okoljih, v BIM modelu pa se izvaja zgolj prezentacija njihovih rezultatov. Takšna BIM »prezentacijska logika«, je po vsej verjetnosti vzrok za vztrajanje naročnika pri danih zahtevah glede nivoja modeliranja vseh izkopnih korakov pri gradnji predorov skupaj s predvidenimi podpornimi elementi. Prezentacija se namreč lahko izvaja le na tak način. Končni rezultat BIM 4D in 5D bo torej zgolj »draga« animacija gradnje, ki drugega učinka kot navidezno »obvladovanje« projekta ne bo imela, bo pa za naročnika ter njegove “svetovalce” dobra promocija na račun investitorjev, med katerimi bomo tudi davkoplačevalci.

Namesto drage animacijske prezentacije z BIM bi bilo v tem projektu zagotovilo za kvalitetno spremljavo ter učinkovit finančni nadzor projekta predvsem vzpostavljen sistem spremljave dejanskih hribinskih kategorij, med deležniki usklajeni realni terminski plani, korektno vodenje gradbene knjige in informacijsko podprt standardiziran obračun izvedenih del v kombinaciji z uporabo matrične metode (standard pri NATM) pri obračunavanju izvedenih del.

Kdo je tu zatajil?

Krmarjenje naročnika med različnimi strokovnimi in poslovnimi pritiski tistih, ki so že ali še bodo vključeni v gradnjo drugega tira, je vse prej kot enostavno naloga. Zato je še toliko bolj pomembna trezna inženirska presoja, poštena namera naročnika in strokovno vodenje tako zahtevnega projekta. Vsem tem pogojem lahko naročnik zadosti v prvi vrsti z zadostnim in predvsem usposobljenim kadrom, kar pa je v danem trenutku še vedno njegova velika pomanjkljivost. Na drugi strani so pričakovanja, da mu bo pri tem pomagal vsaj državni inženir DRI, očitno prevelika, saj vse kaže, da mu s svojim svetovanjem bolj škoduje, kot koristi. Glede na vse dosedanje kadrovske podvige pri naročniku 2TDK ponovno opozarjamo, da vodenje podjetja ni moč enačiti z vodenjem projekta. Prav tako kontrolni mehanizmi, ki jih pri nadzoru podjetij izvajajo nadzorni sveti, niso primerni mehanizmi pri kontroli izvajanja projektov. Zato je na strateških državnih projektih nujno potrebno imenovati Odgovornega vodjo investicije, ki bo z imenom in priimkom odgovarjal za odločitve na strani naročnika. Pogoj za pridobitev takšnega naziva pa bi morala biti ustrezna strokovna izobrazba, izkazane reference na zahtevnih projektih, pridobljene veščine z izkušnjami projektnega vodenja ter visoka moralna integriteta, ki bo zagotovila ponovno zaupanje v projekt.

Izgubljeno desetletje in apel

Treba se je zavedati, da se z nepremišljenimi potezami pri uvajanju novih tehnologij in konceptov na velikih infrastrukturnih projektih družbi dela velika škoda. Z uvajanjem zgolj novih tehnologij si nekateri  zatiskajo oči pred vsakodnevnimi projektnimi problemi, investitorje pa zavajajo, da bo npr. dobra animacija gradnje poskrbela, da bo projekt kvaliteten in pravočasno zgrajen za najnižjo ceno. Novosti, kot je BIM, so prihodnost, so nujne in tudi potrebne, vendar je pri njihovem uvajanju potreben racionalen in premišljen pristop. Še posebej, če gre za javni denar. Imeli smo izgubljeno desetletje zaradi krize, ki je bila v gradbeništvu še posebej izrazita.

Ne dopustimo, da zaradi napačnih predstav razvoja informatizacije in vodenja infrastrukturnih projektov izgubimo velik potencial, ki ga v gradbeništvu kljub vsemu še premoremo! S pravilnim pristopom informatizacije, ki bi moral dati prioriteto digitalizaciji osnovnih procesov graditve, kot je npr. v fazi priprave projekta – standardizacija popisov del, v fazi razpisnih postopkov – elektronska ponudba, v fazi izvedbe – standardiziran elektronski obračun in v splošnem izboljšanje tehnične regulative, bi se gradbena stroka lahko bistveno hitreje razvijala in svoje storitve in produkte ponovno izvažala tudi v tujino.

Ivan Rus, u.d.i.g., AXIS d.o.o.

mag. Bojan Strah, u.d.i.g., AXIS d.o.o.

___________

Priloga: Izdelava PZI projektov v BIM okolju za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper

%d bloggers like this: