Vsebinsko izpraznjena politična elita in kakšne so alternative

(celotna verzija komentarja Volilni programi strank: Lepi in prazni)

Ne vem, kdaj se nam je to zgodilo. Najbrž takrat, ko nam je zmanjkalo velikih tem – vstop v EU, Nato, evro. Ali pa takrat, ko je Borut Pahor v predsedniški predvolilni kampanji iz obupa postal smetar, cestar, mesar, gozdar, … – in zmagal. Nekje v procesu, pa čeprav se nam je vmes zgodila najgloblja kriza po osamosvojitvi in nekajmilijardna bančna luknja, je naša politična elita izgubila vsebino. Predvolilne kampanje so postale prazne. Leta 2014 je na parlamentarnih volitvah s 35% vseh glasov zmagala stranka brez vizije, brez programa, brez vsebine. Le z novim obrazom, ki je aludiral na novo etiko. In letos se nam obeta enak scenarij – nov obraz brez vizije in brez programa, vendar z etiko na ustih, ki tekmuje s starimi obrazi prav tako brez vizije in izpraznjenimi programi.

Vse stranke so do sedaj predstavile svoje volilne programe. Toda če jih pogledate, vidite v njih – ob »cukrčkih«, napaberkovanih iz vseh koncev – predvsem strateško in operativno praznino. Razen, če si vizijo predstavljate kot v (še) največji vladajoči stranki, in sicer kot »Zeleno. Pravično. Digitalno. Zdravo. Varno.« Lepo. Vsi lahko Slovenijo mislimo kot takšno. V bistvu takšna že (skoraj) je. In v navedenem programu pri navedenih ukrepih običajno v začetku piše »Nadaljevanje…«. Torej nadaljevanje tega, kar je največja vladajoča stranka delala do sedaj. Mhm, kljub težkemu tuhtanju sem uspel iz štiriletnega mandata zadnje vlade izluščiti samo tri »dosežke« (ob tistih, ki so se seveda sami zgodili, kot je gospodarska konjunktura). Prvič, reševanje problema migrantskega vala, ko je bilo tega že konec, z obdanjem Slovenije z rezilno mrežo. Drugič, neuspešen začetek gradnje drugega tira zaradi lastne strateške in operativne nespretnosti. In tretjič, neuspešni poskusi začetkov zdravstvene reforme. Dobro, pozabil sem še na serijske menjave direktorjev v Kliničnem centru v Ljubljani in odisejado ob menjevanju uprave Luke Koper .

V programih vseh strank manjkajo ambiciozni strateški cilji. Denimo, priti med deseterico najbolj razvitih držav EU. Postati inovativni voditelj v EU. Postati vodilni tehnološki center v Srednji in Vzhodni Evropi. Do leta 2030 povečati delež visokotehnološkega izvoza na 20%. Zagotoviti 15-odstotni dodatek pokojninam z umnim gospodarjenjem s skupnim premoženjem v okviru Demografskega sklada. Postati evropski rahabilitacijski in zdraviliški center. Postati logistični center Srednje in Jugovzhodne Evrope. Do leta 2025 spraviti 50% kamionov na železnico. In tako naprej. In po navedbi tovrstnih strateških ciljev bi pričakoval, da bodo sistematično navedene politike, ukrepi in prikazane simulacije njihovih učinkov.

No, tega od političnih pretendentov, ki bodo tekmovali za naše glasove, očitno ne bomo dobili. Dobili bomo zgolj lepotno tekmovanje med lepšimi novi obrazi in polepšanimi starimi obrazi. Prav zato, da se izognemo zgolj lepotnemu tekmovanju, smo s kolegi – kot javno dobro – naredili program za tehnološki preboj. Strateški cilj je, da Slovenija postane vodilni inovativni in tehnološki center v Srednji in Vzhodni Evropi, da povečamo delež visokotehnološkega izvoza na 20%, da postanemo logistični center Srednje in Jugovzhodne Evrope in da 50% tranzitnega tovora in dve tretjini tovora iz Luke Koper preusmerimo s cest na železnice.

Tako ambociozne cilje je seveda mogoče doseči le z velikim osredotočenjem na te cilje in z močno povečanimi vlaganji. Iz tega vidika predlagamo povečevanje javnih sredstev za raziskave in razvoj vsako leto za 35 mio evrov (iz sedanjih 200 na 500 mio evrov v letu 2025). Predlagamo ustanovitev Tehnološke agencije za zpodbujanje tehnološkega razvoja in znotraj nje Tehnološko razvojnega sklada, ki bi služil kot nekakšen javni sklad rizičnega kapitala za najboljše tehnološke invencije. Ta sklad bi s kapitalskim vložkom do 5 mio evrov vstopil v nove startupe v fazi razvoja od invencije do prototipa in izstopil ob komercializiaciji projekta, ko bi dolgoročno obdržaj 20% lastniški delež. Predlagamo pogojevane razvojne olajšave za podjetja, ki jih ta lahko izkoristijo le ob razvojnem sodelovanju z univerzami in inštituti. Predlagamo dodatno spodbujanje tehnološkega razvoja prek spodbujanja komercializacije inovacijske dejavnosti in podjetništva na univerzah in inštitutih (možnost delnega preoblikovanja javnih zavodov v profitne organizacije in ustanavljanja spin-off podjetij s strani zaposlenih) ter prek spodbujanja rasti podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih.

Nismo pozabili na tradicionalni del gospodarstva. Za dvig ravni znanja v gospodarstvu, ki ga pesti nizka raven izobrazbe (le 26% zaposlenih ima  terciarno stopnjo izobrazbe), predlagamo program 1,000 novih mladih raziskovalcev v gospodarstvu do leta 2022. In predlagamo program spodbujanja tehnološkega prestukturiranja velikih gospodarskih družb z nizko tehnološko intenzivnostjo prek sklada, ki bi sofinanciral tehnično ekspertno pomoč.

Predvidevamo, da bi na ta način prek stalnega povečevanja vlaganj v raziskave, opremo, kadre in tehnološke projekte na letni ravni za okrog 50 mio evrov, postopnega uveljavljanja tehnoloških prebojev in dviga tehnološke intenzivnosti uspeli do leta 2030 (ali prej) ne samo dvigniti delež visokotehnološkega slovenskega izvoza iz sedanjih 6 na 20%, pač pa, da bi Slovenija postala inovacijski in tehnološki center v Srednji in Vzhodni Evropi.

Vzporedno k temu z namenom, da Slovenija postane logistični center Srednje in Jugovzhodne Evrope z Luko Koper kot oknom v svet in da to nima negativnega vpliva na okolje, predlagamo 15-letni program vlaganj v javno prometno infrastrukturo, predvsem v železnice, v skupni višini 6 milijard evrov (okrog 1% BDP oziroma 400 mio evrov letno). Program se financira prek dajatev za uporabo infrastrukture in z dajatvami na pogonska goriva.

Seveda tehnološki preboj, inovacijsko in tehnološko voditeljstvo ter logistično središče niso cilji sami zase. Pač pa so v funkciji dolgoročnega zagotavljanja zelo kvalitetnih delovnih mest, visoke gospodarske rasti in dviga blaginje na raven prve deseterice v EU. Predvidevamo, da bi z navedenimi ukrepi lahko v naslednjih 15 letih uspeli vzdrževati gospodarsko rast na ravni med 3.5 in 4% oziroma za 1.5 odstotne točke hitreje od povprečja EU oziroma Nemčije in Avstrije. Visoka gospodarska rast je tudi v funkciji ustvarjanja tekočih proračunskih presežkov in zmanjševanja javnega dolga ter seveda v funkciji zagotavljanja višje rasti plač v skladu s pospešeno rastjo prouktivnosti ter tudi visokih dividend od razvoja za vse generacije. In sicer bodisi v obliki povečanih univerzalnih otroških dodatkov in javnih štipendij, bodisi v obliki dodatka k pokojninam vsem tistim, ki se bodo upokojili po letu 2030. Predvidevamo, da bi s prenosom strateških naložb države ter kupnin od prodaje portfeljskih naložb in dela dividend od tehnološko prebojnih podjetij v Demografski sklad ter z umnim gospodarjenjem s temi naložbami v skladu lahko letno dosegali najmanj za 700 mio evrov donosa. To bi zadoščalo za okrog 15-odstotni dodatek k pokojninam vseh bodočih upokojencev.

Naši predlogi gredo seveda še veliko dlje in so veliko bolj celoviti. Tukaj sem želel na ozkem segmentu pokazati, da ni nujno, da je politika izpraznjena vsebine, ampak da si je treba zastaviti ambiciozne razvojne cilje, da so ti cilji uresničljivi in da ima njihova uresničitev lahko zelo ugodne posledice tako na primerjalni položaj našega gospodarstva, kot tudi in predvsem na blaginjo naših prebivalcev.

Seveda pa morajo politiki začeti tekmovati z ambizioznimi programi, namesto z novimi ali umetno polepšanimi, vendar praznimi obrazi.

____________

* Izvorno objavljeno v Svetu kapitala

One response

  1. Absolutno je potrebno zamenjati volilni sistem. Apelirati na pamet politikov je brezplodno. Že večkrat sem napisal, da so politične stranke in politiki v službi kapitala. Torej je trenutni volilni sistem že v osnovi koruptiven. Uravnotežiti je potrebno vpliv državljanov in kapitala. To je sicer mnogo lažje govoriti kot doseči. Sam sem veliko razmišljal o praktičnem načinu kako to izpeljati.
    Menim, da bi moralo biti v SLO 88 občin, vsaka bi neposredno izvolila po enega poslanca. Župan ne sme kandidirati za poslanca. Kar se tiče programa ( na to bi se takoj obesile pol. stranke), pa bi morali o vseh vidikih države : sociala, zdravstvo, šolstvo, obramba, notranja politika, zunanja politika, kultura in še kaj organizirati široko strokovno in javno obravnavo. Rezultate obravnav bi morali državljani potrditi na referendumu. Tako sprejete usmeritve bi morale biti program vsake aktualne vlade.
    Drugo, kar je potrebno spremeniti, je obveznost udeležbe na volitvah ali referendumih. Neudeležba bi morala biti sankcionirana. Tako ima že urejeno Belgija in pokazalo se je kot dobra rešitev. Trenutno so vsake volitve in referendumi sporni, ker ne odloča večina prebivalcev.
    Samo na ta način lahko zmanjšamo vpliv strank oziroma kapitala.
    Danes stranke za privabljanje volilcev lahko obljubljajo prav vse. Pa naj bo žepni ali kak drug način programa. Enostavno računajo da ne bodo mogle same sestaviti vlade. Ko pritegnejo k vladanju druge stranke, ki tvorijo koalicijo, se vedno lahko izgovarjajo, da niso mogle realizirati svojih obljub, ker jim koalicijske stranke tega niso dopustile. Lep primer je Cerarjeva koalicija s DESUS-om in SDj-em. Tako niso niti začeli z kakšno resno reformo.
    Dr. Damijan je lepo razgalil vso bedo političnih strank.

%d bloggers like this: