Volilni programi strank: Lepi in prazni

Ne vem, kdaj se nam je to zgodilo. Najbrž takrat, ko nam je zmanjkalo velikih tem – vstop v EU, Nato, evro. Ali pa takrat, ko je Borut Pahor v predsedniški predvolilni kampanji iz obupa postal smetar, cestar, mesar, gozdar, … – in zmagal. Nekje v procesu, pa čeprav se nam je vmes zgodila najgloblja kriza po osamosvojitvi in nekajmilijardna bančna luknja, je naša politična elita izgubila vsebino. Predvolilne kampanje so postale prazne. Leta 2014 je na parlamentarnih volitvah s 35% vseh glasov zmagala stranka brez vizije, brez programa, brez vsebine. Le z novim obrazom, ki je aludiral na novo etiko. In letos se nam obeta enak scenarij – nov obraz brez vizije in brez programa, vendar z etiko na ustih, ki tekmuje s starimi obrazi prav tako brez vizije in izpraznjenimi programi.

Vse stranke so do sedaj predstavile svoje volilne programe. Toda če jih pogledate, vidite v njih – ob »cukrčkih«, napaberkovanih iz vseh koncev – predvsem strateško in operativno praznino.

To programsko praznost, ali če hočete – bedo, najbolje opišejo Pankrti v pesmi “Lepi in prazni“, sploh pa v tej njihovi samoparodični “life after death” fazi:

Več v današnjem Svetu kapitala

4 responses

  1. Moja teza sicer je, da so prazni programi tudi posledica medijskega odnosa do politike. Dandanašnji pač velja, da je bolj atraktivno peljati predvolilno kampanjo kot resničnosti šov, kot pa odpirati zapletena razvojna vprašanja, ki se jih ne da pojasniti v 30 sekundah, ali pa preverjati kompetence kandidatov za vodenje velikih sistemov, ki bi jih kandidati za ministre morali imeti. Sedanji politiki so le simptom takega medijskega stanja. Tako kot vedno si tudi tokrat narod sodbo piše sam, z prijazno pomočjo množičnih medijev.

  2. Ja, ta reality show contest, ki nam ga diktirajo komercialne tv postaje, nas bo ugonobil. Vsaj nacionalka bi morala vzpostaviti višje standarde.

  3. A mogoče katera stranka ne govori tako, volite nas in vam bo šlo bolje? No to je vse, kar je dovolj za volilca. Saj so vsi isti, ali kot je sodoben novorek slovenske desnice – vsegliharji.

    Žajfnico s tekočim naslovom “Volitve 2018” (saj vseeno katera letnica), sem že davno nehal spremljat.

  4. Niso mediji vsega krivi. Bojim se, da mediji samo sledijo splošnemu nazadovanju družbenega samozavedanja, da smo v demokraciji vsi odgovorni za to, kako nam država deluje. In da smo kot volilci raje “lepi in prazni”, kot pa da bi morali malo napeti svoje možgane, da bi lahko presodili, koga je najbolje izvoliti za svojega predstavnika pri vodenju države. Dokler bomo prej padali na razne populistične finte, desne in leve, kot da bi sami razmislili, kako naprej, nam ne bo pomoči.
    Vendar še vedno gojim upanje, da bo večino volilcev slej ko prej srečala pamet. Zato aktivno podpiram prizadevanja Jožeta in somišljenikov, da s strokovnim pristopom pri obdelavi perečih tem našega vsakdana poizkušajo oblikovati črto ločnico med bleferji in pravimi igralci na predvolilnem parketu.
    Bomo videli, kaj od teh strokovnih rešitev, ki jih predlaga Jože in sodelavci, se bo našlo v predvolilnih programih strank in na koncu v koalicijskih pogodbah nove vlade.

%d bloggers like this: