Čas za univerzalni temeljni dohodek?

Ideja o UTD se ne samo vse bolj širi kot virus (glejte spodnji članek v The Times), pač pa jo kot koncept tudi vse pogosteje preizkušajo v praksi (Finska, Škotska), politiki pa uporabljajo v predvolilnih kaampanjah. Tokratna razloga za viralno širitev ideje UTD sta dva – (1) razmah in vzpon prekariata in (2) razmah robotizacije. Prvi zaradi zagotovitve vsaj minimalnih življenjskih dohodkov za popolnkma brezpraven segment delovne sile. Drugi pa za kompenzacijo vvsaj majhnega dela izpadlega dohodka tistim, ki jim bo avtomatizacija pobrala službe.

Financiranje? Prek poenotenja socialnih transferjev in dodatno prek obdavčitve dobička tehnološko intenzivnih podjetij, ki odpravljajo tradicionalne službe.

Problem je le, ker UTD, če zanemarimo njegovo nepravično naravo (dobijo ga tudi tisti, ki ga ne potrebujejo, tisti, ki potrebujejo pomoč, pa je v obliki UTD dobijo premalo), ni neka prava rešitev. Minimalni dohodek kot kompenzacija za neredno in slabo plačano službo ali kompenzacija za izgubo srednje dobro plačane službe ne vrača človeškega dostojanstva. Ljudje potrebujejo dobre in dobro plačane službe. To pa pomeni, prvič, nujnost izkoreninjenja prekarnih služb in njihovo transformacijo v redne službe, in drugič, dvig minimalnih plač in s tem ustrezne popravke plačne lestvice v spodnji polovici lestvice. Vse to pa zahteva močnejšo vlogo sindikatov. Delavski razred (spet) potrebuje močnega zastopnika. kapital ima mnoštvo zastopnikov (zbornic, fundacij, think tankov, novinarjev, odvetnikov, ekonomistov…), le delavcem so njegovega edinega zastopnika zmarginalizirali (govorim z zahodnih kapitalističnih državah, ne o Sloveniji).

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

14 Trumpovih usod v razponu od bedaka do junaka

Nate Silver je spet napisal odlično analizo na 538, v kateri je analiziral 14 možnih scenarijev, kako se bo obnašal predsedniški Trump in kako bo končal – kot heroj ali z ustavnim odpoklicem. Vse scenariji niso enako verjetni, toda plauziblini so vsi.

When faced with highly uncertain conditions, military units and major corporations sometimes use an exercise called scenario planning. The idea is to consider a broad range of possibilities for how the future might unfold to help guide long-term planning and preparation. The goal is not necessarily to assess the relative likelihood of each scenario so much as to keep an open mind so you’re not so surprised when events don’t unfold quite as you’d expected.

This technique might be useful in the case of President Trump.

Nadaljujte z branjem

Kako ne postati teoretik zarote, pač pa inteligentni skeptik

Slavoj Žižek je nekoč izrekel znano parafrazo, navajam po spominu: “Jasno, da sem paranoičen, saj vendar nisem nor” (ne najdem vira, ampak Gregor Golobič me bo najbrž znal hitro dopolniti). S tem je hotel povedati, da se v ozadju dogaja marsikaj, česar ne vemo oziroma ne znamo dokazati, vendar iz drobčkov informacij slutimo, da se nekaj dogaja. Bili bi neumni, če bi zavrgli te slutnje kot brezpredmetne, ker pač trenutno ne razpolagamo s trd(n)imi dokazi. S tem bi lahko naivno ogrozili svojo eksistenco.

No, vendar se tukaj začne ključna distinkcija gkede tega, kaj s temi slutnjami naredimo. Razvijemo iz njih hude teorije in jim slepo intimno verjamemo (teorije zarote) ali pa jih poskušamo zavestno preveriti. V četrtem poglavju The Book of Life je odlična razlaga, kako postati inteligentni skeptik namesto zamorjenega in paranoičnega pripadnika teorije zarot. Bistvo je seveda (1) v aktivnem iskanju dokazov za svoje hipoteze, ki temeljijo na slutnjah, (2) v zavedanju, da je dokazno breme na naši strani, (3) v pogumu zavreči slabe teorije in (4) v osnovnem zaupanju v soljudi in njihovo benevolentnost, kar pa ne pomeni nepripravljenosti na hitre spremembe mnenja, če dejstva pokažejo drugače.

V zaupanju je pogum in osebna trdnost, medtem ko je  teorija zarote odraz čustvene prizadetosti. Te pa dejstva ne morejo ozdraviti, pač pa le zaupanje, prijaznost in ljubezen.

No, tudi jaz glede tega, kaj vlada počne z drugim tirom, ostajam v polju inteligentne skepse in bolj kot v zaroto glede velike kraje in poskusa privatizacije verjamem, da gre za čisto navadno nesposobnost (šalabajzerstvo) glavnih akterjev. Bom pa hitro spremenil mnenje, če odkrijem dokaze o kriminalnih nakanah teh akterjev.

Nadaljujte z branjem

‘Kako je DRI napihnil strošek drugega tira’ za telebane

Misteriozna podvojitev vrednosti drugega tira Koper – Divača, odkar je njegov inženiring prevzel vladni DRI, se kot vsi misteriji tega sveta razblini v trenutku, ko nekdo pogleda v drobovje problema. Moji kolegi inženirji so to naredili v analizi Kakšna je prava vrednost projekta drugi tir? (tukaj je še javna predstavitev in poljudna verzija v Sobotni prilogi). Morda je za nekatere (glede na nekatere odzive) analiza mojih kolegov malce preveč tehnična in s tem težje razumljiva, zato dovolite, da na zelo preprost način povzamem, kako je prišlo do drastične razlike v višini 474 mio evrov brez DDV) oziroma 578 mio evrov (z DDV) med napihnjeno (DRI) in strokovno utemeljeno stroškovno oceno projekta drugi tir.

Gre za tri sklope ključnih stroškovnih razlik: (1) ocena vrednosti predorov, (2) ocena vrednosti nepredvidenih del in (3) ostali “špeh”.

Nadaljujte z branjem

Javna predstavitev: Kakšna je realna vrednost drugega tira

Danes, sreda 1.2.2017 ob 17. uri na Ekonomski fakulteti (Lila dvorana) vas vabimo na javno predstavitev ugotovitev strokovnjakov gradbene, pravne in ekonomske stroke o realni vrednosti projekta in možnostih financiranja gradnje drugega tira Koper – Divača ter zakonite in transparentne izvedbe projekta:

  1. Ocena stroškov projekta drugi tir

(Dr. Aleksander Srdić, Andrej Likar, univ.dipl.inž.grad. in Ivan Rus, univ.dipl.inž.grad.)

  1. Optimizacija financiranja gradnje drugega tira

(Jože P. Damijan)

  1. Nespoštovanje veljavne zakonodaje pri načrtovanju gradnje drugega tira

(Stanko Štrajn, univ. dipl. iur.)

 

Vabljeni!

Ocena stroškov gradnje drugega tira

Ocena stroškov gradnje drugega tiora Koper – Divača, narejena v skladu s standardi stroke, je za 474 mio evrov nižja od uradne ocene DRI (Osnutek investicijskega programa), ob upoštevanju DDV pa za 578 mio evrov. Upoštevanje standardov stroke pri načrtovanju torej prinese kar za 41% prihranka pri investiciji.

ocena-stroskov-dk2

Celotna analiza kolegov Strah, Rus, Troha, Koren, Srdić & Likar (2017) je dostopna tukaj (PDF).