Ameriške volitve: upor ponižanih iz osiromašenih pokrajin

Spodnja slika kaže razdelitev volilnih glasov na ameriških predsedniških volitvah glede na ekonomsko težo regij (delež v skupnem BDP). Clintonova je dobila veliko večino urbanih pokrajin z uspešnješim gospodarstvom, Trump je dobil “revnejše” pokrajine. Če je za Al Gora leta 2000 “glasovalo” 54% ameriškega BDP je za Clintonovo glasovalo kar 64% amerikega BDP. Drugače rečeno, Clinotonova, za katero je glasovala dobra polovica (večina) ameriških volilcev, je hkrati dobila glasove skoraj dveh tretjin vseh gospodarsko najmočnejših pokrajin. Za Trumpa je bila le ena tretjina BDP, vendar večina (elektorskih glasov) držav. Clintonova je osvojila večino gospodarsko močnih, Trump pa večino osiromašenih pokrajin.

Slika: Delež pokrajin v ameriškem BDP v 2015 in njihove pretežne volilne preference

Photo published for The 2016 election pitted booming cities against stagnant rural areas

Nadaljujte z branjem

Kakšna je uporabna vrednost revizije ocene stroškov drugega tira?

V družbi AXIS d.o.o. so skupaj zunanjimi sodelavci pregledali opravljeno analizo »Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira nove železniške proge Divača – Koper«, ki jo je po naročilu ministrstva za infrastrukturo izdelala italijanska družba Geodata s.r.l. V tem krajšem zapisu (celotna revizija revizije je dostopna tukaj) je ocenjeno, kakšna je uporabna vrednost te revizije in ali je upravičila svoj namen. *

Nadaljujte z branjem

Omaščena elita ali domači izdajalci?

Tadej Kotnik si je v zadnji kolumni v Financah dal duška s svojimi “krvniki”, ki so njemu in številnim drugim izbrisali podrejene obveznice, ter njihovimi pomagači, ki se zdaj bogato mastijo s svetovanjem ali preprodajanjem poceni prenesenih terjatev na DUTB. Morda se zdi njegov obračun malce rumen, toda glede večine povezav in “obljubljenih nagrad”, ki čakajo na realizacijo, ima tudi po mojih informacijah kar prav.

Glede nečesa pa vseeno mislim, da se Kotnik moti. Krvnike iz “domače trojke” in pomagače nekako enači s slovensko elito (pri tem imam v mislih tisto dejansko kapitalsko elito, ki odloča o stvareh v Sloveniji). Resda zdaj mlatijo veliko denarje ali jih kmalu bodo v dobro plačanih službah v tujini, toda ne pozabite, da je ta “domača trojka” v času bančne sanacije po bruseljsko-frankfurtskem diktatu delala proti interesom dejanske elite in ji prizadejala velikanske izgube. “Domača trojka” in njeni pomagači pač ne morejo biti elita, če so kolaborirali s “sovražnikom”, so kvečjemu “domači izdajalci”. S tem, in ne samo z retoriko, pa že imamo bogate izkušnje. Kljub utrpljenim bankrotom in razprodajam po kosih se je dejanska slovenska elita konsolidirala in začenja sistematično “čistiti”. Obračun z “domačimi izdajalci” se lepo kaže v dogajanju v DUTB in pokazal se bo tudi v bitki za viceguvernersko mesto ta konec tedna. Če kdo verjame, da imata Mitja Mavko in Igor Masten minimalne šanse, je simpatičen optimist. Ampak to je šele začetek.

Nadaljujte z branjem

Trump, Juncker & Gašperšič: Naložbe v infrastrukturo ali privatizacijska prevara?

Mnogi so Trumpa zaradi njegovih infrastrukturnih načrtov že proglasili za keynesianca. Seveda takšni, ki nimajo veliko pojma o keynesianizmu oziroma ga mešajo z infrastrukturnimi naložbami. No, lahko bi ga imenovali bastardianskega keynesianca. Kajti Trumpov velik infrastrukturni program je v bistvu velik nateg, namenjen zgolj temu, da bi investitorjem drastično znižal davke in omogočil velike zaslužke (kot veste, Trump to dobro obvlada, saj zaradi izkazane bilančne izgube pred 18 leti nato 18 let ni plačeval davkov). Ampak v tem je Trumpov program dejansko podoben Junckerjevemu planu, še bolj pa Gašperšičevemu načrtu za gradnjo drugega tira Koper-Divača. Predvsem prvi in zadnji sta velik, pretkan nateg, namenjen prelivanju javnega denarja v zasebne žepe prek efektivne privatizacije infrastrukture.

Nadaljujte z branjem

Globalizacija (tudi) ubija

Huh, spoznanj mojih kolegov trgovinskih ekonomistov o negativnih stranskih učinkih globalizacije še ni konca. Če smo do zdaj izvedeli, da je velika izpostavljenost kitajskemu izvoznemu šoku po letu 2001 permanentno povečala brezposelnost (Autor, Dorn & Hanson, 2013 in 2016), zmanjšala stopnjo porok, zmanjšala rodnost in poslabšala življenjske pogoje otrokom v bolj prizadetih ameriških regijah (Autor, Dorn & Hanson, 2015) ter volilce prepričala, da volijo bolj ekstremne politike (Autor, Dorn & Hanson, 2016), zdaj spoznavamo, da je vplivala tudi na povečano smrtnost. Na Kitajskem prek učinka povečane onesnaženosti zraka na umrljivost otrok (Bombardini & Li, 2016), v ZDA pa, kot kaže še sveža študija Pierce & Schott (2016), prek učinka brezposelnosti predvsem na večjo stopnjo samomorilnosti med belo moško populacijo.

No, dobra novica je, da se je stopnja srčnih kapi s smrtnim izidom v bolj trgovinsko izpostavljenih regijah zmanjšala.

Nadaljujte z branjem

Migracije so glavni vzrok za Brexit, vendar ne edini

Mnogi si še danes niso opomogli od šoka zaradi večinskega glasu britanskih volilcev za Brexit. Mnogi še vedno iščejo razloge v napakah v zadnjih tednih in dneh kampanj za “Obstanek” itd. Toda v ozadju so (zelo očitno) strukturni razlogi. Kot kažejo ankete, tudi 2 meseca po referendumu večina (belopoltih) britanskih anketirancev, ki so glasovali za Brexit, glavno težavo danes še vedno vidijo v migracijah, ne pa v stanju v gospodarstvu, revščini ali neenakosti, slabem zdravstvenem sistemu ali terorizmu.

Nadaljujte z branjem

Piketty o nujni redefiniciji globalizacije

Tudi Thomas Piketty kot glavni razlog Trumpovega vzpona vidi v naraščajoči ekonomski in geografski neenakosti v ZDA skozi zadnjih nekaj destletij in nesposobnosti vlad, da bi na to uspešno odgovorile z ustreznimi socialnimi in industrijskimi politikami. Ker “trumpizacija” (vzpon populizma kot odgovor na naraščajoče neenakosti zaradi globalizacije in pasivne politike) grozi tudi Evropi, je treba v prvi vrsti re-definirati globalizacijo. Piketty pravi, da je treba zaustaviti nadaljnje prostotrgovinske sporazume v obstoječi obliki (zgolj zniževanje trgovinskih ovir in pasivizacija politik) in jih nadomestiti s sporazumi, ki bodo socialno pošteni in vzdržni. To pa pomeni, da bi morali vsi bodoči sporazumi vsebovati tudi ukrepe za zmanjševanje fiskalnega in klimatskega dumpinga, denimo minimalne stopnje obdavčitve dobičkov in ciljne vrednosti zmanjševanja izpustov.

Potreben je nov politični diskurz o globalizaciji, in sicer da socialno pošten in vzdržen razvojni model potrebuje tudi državo – potrebuje javne storitve, javno infrastrukturo, zdravstveni in izobraževalni sistem.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

Economics, Ideology and Trump

Economics, Ideology and Trump

Zelo dober komentar o “krivdi ekonomistov” za Trumpa. …če seveda o tem že niste a priori prepričani.

Critical Macro Finance

So the post-mortem begins. Much electronic ink has already been spilled and predictable fault lines have emerged. Debate rages in particular on the question of whether Trump’s victory was driven by economic factors. Like Duncan Weldon, I think Torsten Bell gets it about right – economics is an essential part of the story even if the complete picture is more complex.

Neoliberalism is a word I usually try to avoid. It’s often used by people on the left as an easy catch-all to avoid engaging with difficult issues. Broadly speaking, however, it provides a short-hand for the policy status quo over the last thirty years or so: free movement of goods, labour and capital, fiscal conservatism, rules-based monetary policy, deregulated finance and a preference for supply-side measures in the labour market.

Some will argue this consensus has nothing to with the rise of far-right populism. I disagree. Both economics…

View original post 2,921 more words

%d bloggers like this: