Zakaj in koliko se gospodarstvo res razdolžuje

Bine Kordež

V tekstih na temo bank se praviloma predstavljajo podatki o velikem znižanju obsega bančnih posojil gospodarstvu po nastopu krize. Bilance bank s sedežem v Sloveniji namreč prikazujejo upad tovrstnih posojil od 20,8 milijard evrov konec leta 2008 na vsega 9,3 milijarde (30.9.2016). Več kot 10-milijardno znižanje se tolmači kot pospešena vračila kreditov s strani naših podjetij in to praviloma zaradi slabe podpore bank ponovni gospodarski rasti. Seveda ni nobene dileme, da banke vse manj kreditirajo naše gospodarstvo, da je teh posojil že skoraj manj kot posojil gospodinjstvom, a razlogi za to znižanje so bolj kompleksni.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

Kaj prikrivata in kaj odkrivata investicijski program za drugi tir in njegova revizija

Dogajanja v zvezi z naročilom revizije investicijskega programa za drugi tir Koper – Divača in škandalozno slaba kvaliteta slednjega nehote odkrivata dve neprijetni dejstvi za naročnika. Prvič, da je bil projekt drugi tir s strani vodje projekta DRI (Družba za razvoj infrastrukture) zelo nekompetentno, nepregledno, zavajajoče in “zelo bogato” pripravljen. In drugič, da je bila zato tudi revizija investicijskega programa namereno naročena izvajalcu, ki ni sposoben (sploh pa ne v zahtevanem 3-mesečnem roku in ob takšni ceni) narediti kvalitetne revizije, ter z namenom, da ta revizija ne bi mogla odkriti šlamparij iz investicijskega programa za drugi tir.

Zdi se, da so pri naročniku hoteli z “namerno nekvalitetno” revizijo projekta zgolj upravičiti prvotni zelo šlampasto pripravljen in napihnjen investicijski program. S čimer se potrjujejo tedanje bojazni številnih poznavalcev, da bo ministrstvo za infrastrukturo na javnem razpisu za revizijo investicijskega programa izbralo izvajalca, ki bo zgolj potrdil visoko vrednost projekta, kot ga “zakoličil” vodja projekta (DRI).

Nadaljujte z branjem

Ameriške volitve: upor ponižanih iz osiromašenih pokrajin

Spodnja slika kaže razdelitev volilnih glasov na ameriških predsedniških volitvah glede na ekonomsko težo regij (delež v skupnem BDP). Clintonova je dobila veliko večino urbanih pokrajin z uspešnješim gospodarstvom, Trump je dobil “revnejše” pokrajine. Če je za Al Gora leta 2000 “glasovalo” 54% ameriškega BDP je za Clintonovo glasovalo kar 64% amerikega BDP. Drugače rečeno, Clinotonova, za katero je glasovala dobra polovica (večina) ameriških volilcev, je hkrati dobila glasove skoraj dveh tretjin vseh gospodarsko najmočnejših pokrajin. Za Trumpa je bila le ena tretjina BDP, vendar večina (elektorskih glasov) držav. Clintonova je osvojila večino gospodarsko močnih, Trump pa večino osiromašenih pokrajin.

Slika: Delež pokrajin v ameriškem BDP v 2015 in njihove pretežne volilne preference

Photo published for The 2016 election pitted booming cities against stagnant rural areas

Nadaljujte z branjem

Kakšna je uporabna vrednost revizije ocene stroškov drugega tira?

V družbi AXIS d.o.o. so skupaj zunanjimi sodelavci pregledali opravljeno analizo »Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira nove železniške proge Divača – Koper«, ki jo je po naročilu ministrstva za infrastrukturo izdelala italijanska družba Geodata s.r.l. V tem krajšem zapisu (celotna revizija revizije je dostopna tukaj) je ocenjeno, kakšna je uporabna vrednost te revizije in ali je upravičila svoj namen. *

Nadaljujte z branjem

Omaščena elita ali domači izdajalci?

Tadej Kotnik si je v zadnji kolumni v Financah dal duška s svojimi “krvniki”, ki so njemu in številnim drugim izbrisali podrejene obveznice, ter njihovimi pomagači, ki se zdaj bogato mastijo s svetovanjem ali preprodajanjem poceni prenesenih terjatev na DUTB. Morda se zdi njegov obračun malce rumen, toda glede večine povezav in “obljubljenih nagrad”, ki čakajo na realizacijo, ima tudi po mojih informacijah kar prav.

Glede nečesa pa vseeno mislim, da se Kotnik moti. Krvnike iz “domače trojke” in pomagače nekako enači s slovensko elito (pri tem imam v mislih tisto dejansko kapitalsko elito, ki odloča o stvareh v Sloveniji). Resda zdaj mlatijo veliko denarje ali jih kmalu bodo v dobro plačanih službah v tujini, toda ne pozabite, da je ta “domača trojka” v času bančne sanacije po bruseljsko-frankfurtskem diktatu delala proti interesom dejanske elite in ji prizadejala velikanske izgube. “Domača trojka” in njeni pomagači pač ne morejo biti elita, če so kolaborirali s “sovražnikom”, so kvečjemu “domači izdajalci”. S tem, in ne samo z retoriko, pa že imamo bogate izkušnje. Kljub utrpljenim bankrotom in razprodajam po kosih se je dejanska slovenska elita konsolidirala in začenja sistematično “čistiti”. Obračun z “domačimi izdajalci” se lepo kaže v dogajanju v DUTB in pokazal se bo tudi v bitki za viceguvernersko mesto ta konec tedna. Če kdo verjame, da imata Mitja Mavko in Igor Masten minimalne šanse, je simpatičen optimist. Ampak to je šele začetek.

Nadaljujte z branjem

Trump, Juncker & Gašperšič: Naložbe v infrastrukturo ali privatizacijska prevara?

Mnogi so Trumpa zaradi njegovih infrastrukturnih načrtov že proglasili za keynesianca. Seveda takšni, ki nimajo veliko pojma o keynesianizmu oziroma ga mešajo z infrastrukturnimi naložbami. No, lahko bi ga imenovali bastardianskega keynesianca. Kajti Trumpov velik infrastrukturni program je v bistvu velik nateg, namenjen zgolj temu, da bi investitorjem drastično znižal davke in omogočil velike zaslužke (kot veste, Trump to dobro obvlada, saj zaradi izkazane bilančne izgube pred 18 leti nato 18 let ni plačeval davkov). Ampak v tem je Trumpov program dejansko podoben Junckerjevemu planu, še bolj pa Gašperšičevemu načrtu za gradnjo drugega tira Koper-Divača. Predvsem prvi in zadnji sta velik, pretkan nateg, namenjen prelivanju javnega denarja v zasebne žepe prek efektivne privatizacije infrastrukture.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: