Dobra grafika v The Guardianu o strukturi britanskih volilcev, ki so glasovali za “odhod” oziroma “obstanek” v EU. Za odhod so glasovali nizko izobraženi, brez formalne kvalifikacije in starejši volilci z nizkimi dohodki, rojeni v V. Britaniji. Drugače rečeno, za odhod so glasovali “obupanci” – tisti, ki sta jim globalizacija in odgovor na krizo vlade Davida Camerona z zategovanjem pasu, rezanjem izdatkov za šolstvo, zdravstvo in socialne transferje vzeli preostanek prihodnosti. Včerajšnji referendumski rezultat je v svojem bistvu maščevanje “obupancev” Cameronu. Vprašanje pa je, ali bodo z odhodom Camerona na smetišče zgodovine in z izstopm iz EU kaj pridobili. No, morda se je splačalo že samo zaradi odhoda Camerona in njegovega jastreba Osborna.

Vir: The Guardianu

Stanko Štrajn

Prehitel sem oddajo TARČA prvega programa RTV Slovenija, dne 23. 6. 2016, in že 21. 6. 2016 zaprosil Urad Vlade RS za informiranje, naj mi odgovori na moja vprašanja glede ustanovitve vladnega projektnega podjetja za izgradnjo drugega tira (2TDK). Presenetljivo sem že 23. 6. 2016 od urada prejel naslednje odgovore:

1. Kdaj je vlada RS  ustanovila 2TDK, če ga je sploh ustanovila?
Vlada Republike Slovenije je na 82. redni seji, dne 31. 3. 2016, izdala sklep št. 01406-4/2016/15, o ustanovitvi družbe 2TDK, družba za razvoj projekta, d. o. o., ter Akta o ustanovitvi družbe 2TDK, družba za razvoj projekta, d. o. o.. Vlada Republike Slovenije je na 113. dopisni seji, dne 31. 3. 2016, izdala sklep št. 47604-2/2016/4, o sprejetju Poslovnega načrta družbe 2TDK, družba za razvoj projekta, d. o. o

Nadaljujte z branjem→

Britanci, natančneje Angleži in Valežani (za razliko od Škotov in Severnih Ircev), so se večinsko odločili, da zapustijo EU. Dramatična odločitev. Vendar z ne nujno tako dramatičnimi posledicami, kot denimo kažejo aktualna dogajanja na valutnih trgih (beg iz funtov in posledični padec vrednosti funta za desetino). Treba je vedeti dvoje:

Prvič, rezultati referenduma niso politično zavezujoči in lahko se jim je izogniti z zelo dolgim zavlačevanjem izstopa in kasnejšim ponovnim referendumom. Spomnite se dramatičnih negativnih rezultatov referendumov v Franciji in na Irskem glede evropske ustave. In kaj se je zgodilo? Nič dramatičnega, le politiki so našli obvod okrog teh odločitev ljudstva. In drugič, tudi če britanski politiki (beri: prihodnja britanska vlada) spoštuje večinsko voljo, bo trajalo leta, preden bo odločitev mogoče tudi institucionalno izpeljati.

Torej, za dramatiziranje in kriziranje je še mnogo prezgodaj. Ustavimo konje. In se začnimo pogovarjati, kako reformirati EU, predvsem pa evro območje, da ostane Evropa skupaj. Potrebujemo več zraka za dihanje. Manj EU in manj evra pomeni danes več Evrope (za razliko od prejšnjih desetletij).

Vir: Vox

Bogomir Troha*

* Ob zavedanju, da gre lahko za “sindrom kislega grozdja”, vendar z namenom povečanja transparentnosti vseh postopkov in dogajanja okrog gradnje drugega tira, objavljam komentar na javnem razpisu neizbranega izvajalca revizije stroškov gradnje drugega tira Koper – Divača.

Odgovor na vprašanje, zastavljeno v naslovu prispevka, je mogoče najti v analizi javnega naročila »Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira železniške proge Divača – Koper« in v seznanitvi z odločitvijo Državne revizijske komisije, ki je jasno dokazala, da slovenska vlada ne želi vsebinskega nadzora pri oddaji javnih naročil.

Nadaljujte z branjem→

Naj zgolj ponovim, da ne verjamem, da bo morebitni Brexit imel kakšne resne ekonomske posledice na EU ali svet, prizadel bi kvečjemu le londonski City. Toda komu mar za koristi itak nepotrebne in nabuhle (britanske ali kake druge) finančne industrije? Morebitni Brexit pa bi bil koristen za redefinicijo in razrahljanje odnosov v EU, kar pa bi bilo zelo koristno.

Toda ne glede na zgornje zadržke je zanimiv spodnji povzetek The Economista množice manipulacij in laži, ki so jih glede učinkov članstva v EU v preteklih dveh desetletjih in pol širili britanski tabloidi. V svojem bistvu neresne kampanje, ki pa imajo resne učinke na mnenje volilcev izpod mediane (po izobrazbi in dohodkih), kajti tabloidi so vse, s čimer se dnevno “informirajo” o svetu izven lastnega.

Vir: The Economist

Jeff Kehoe je v Harvard Business Review, na podlagi zadnjih knjig o stanju kapitalizma in povečane neenakosti (Reich, Stern, Milanovic) napisal odličen komentar zadnjih trendov na področju družbene blaginje, kot izvirajo iz spremenjene distribucije ustvarjenega med družbenimi skupinami. Kot kažejo mnenjske raziskave (glej včerajšnji post Zakaj se mladi Američani odrekajo kapitalizmu), kapitalizem danes za mlade tudi v najbolj liberalni državi ni več prijetno okolje za živeti. Mladi v kapitalizmu ameriškega tipa ne vidijo več svoje perspektive, zato se vse bolj navdušujejo nad alternativami.

Kehoe ne daje odgovorov, pač pa postavlja nekaj ključnih vprašanj o pravičnosti kapitalizma in ali ga je (še) mogoče popraviti (tako da spremenimo pravila igre)?

Nadaljujte z branjem→

Komentar ni potreben, cikel zgodovine se obrača.

According to an April 2016 Harvard University poll, support for capitalism is at a historic low. 51 percent of Americans in this age cohort reject it, while 42 percent support it. 33 percent say they support socialism. The Harvard poll echoes a 2012 Pew survey, in which 46 percent of 18- to 29-year-olds had a positive view of capitalism, and 47 percent a negative one. While older generations had a slightly more positive take on capitalism — topping out at 52 percent for the oldest cohort, citizens over 65 — youth had a markedly different take on socialism. 49 percent viewed it positively, compared to just 13 percent of those 65 or older.

Nadaljujte z branjem→

Tako bi danes izgledale ZDA v primeru v primeru večstrankarske parlamentarne demokracije evropskega tipa: liberalno-socialna koalicija bi bila trenutno dobitna kombinacija.

Nadaljujte z branjem→

• What after Brexit? – Wolfgang Munchau
• What’s Wrong with Econ 101? – Uneasy Money
• Postgrad teaching and Keynesian economics: a survey – Simon Wren-Lewis
• Are negative rates a “calamitous misadventure”? – Brookings
• Negative interest rates: Lessons learned…so far (Video) – Brookings
• ‘Helicopter money’ can help economy – Nick Estes
• When Virtue Fails – Paul Krugman
• The Lucas Critique and Physicists Model for Terrorist Attacks – Mathew Kahn
• Global Safe Yields Continue Their Downward March – David Beckworth
• The Attacks on RBI Governor Rajan: Lessons from Stanley Fischer – ProMarket

Dogajanja okrog Luke Koper (LK) se bližajo kulminaciji. V zadnjih tednih smo priča intenzifikaciji neformalnih in formalnih pritiskov ter medijskih manipulacij. Namen te kampanje je brutalno preprost (več v nadaljevanju), njen prvi etapni cilj pa je zamenjava nadzornega sveta LK, da bi tako lahko zamenjali upravo LK z “bolj kooperativo upravo” (bom kasneje razložil, kaj tukaj mislijo s “kooperativnostjo”). Prva nadzornica LK, Alenka Žnidaršič Kranjc (AŽK), je v sredo v Odmevih tudi javno razkrila, kar se je sicer vedelo že prej: (1) da je minister za infrastrukturo od nje zahteval menjavo direktorja LK Dragomirja Matiča in (2) da so ji začeli resno groziti (“ker bi lahko bila nezaželena v tej državi in da je stvar lahko zame življenjsko nevarna” (intervju AŽK v današnjem Delu), ko je v imenu nadzornega sveta LK predstavila načrt, da bi LK sama na cenejši način izgradila drugi tir Koper – Divača (DK2).

Slednje je zgolj droben vrh ledene gore dejanskega dogajanja v ozadju. Namen te kampanje pa je brutalno preprost: (1) drugi tir izgraditi na najdražji način (in pokasirati 500 – 600 mio evrov “ekstra prihodkov”) in (2) prodati LK osiroma privatizirati ključna logistična podjetja. Kampanja sledi master planu, ki je sicer že nekaj časa “v zraku”, formalno pa ga je na papir dal Dušan Mes, predsednik uprave Slovenskih železnic.

Nadaljujte z branjem→