Zakaj MzI ne želi izvedeti prave ocene stroškov projekta drugega tira?

Bogomir Troha*

* Ob zavedanju, da gre lahko za “sindrom kislega grozdja”, vendar z namenom povečanja transparentnosti vseh postopkov in dogajanja okrog gradnje drugega tira, objavljam komentar na javnem razpisu neizbranega izvajalca revizije stroškov gradnje drugega tira Koper – Divača.

Odgovor na vprašanje, zastavljeno v naslovu prispevka, je mogoče najti v analizi javnega naročila »Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira železniške proge Divača – Koper« in v seznanitvi z odločitvijo Državne revizijske komisije, ki je jasno dokazala, da slovenska vlada ne želi vsebinskega nadzora pri oddaji javnih naročil.

Najprej na kratko preglejmo nekaj dejstev, ki dokazujejo zavlačevanja in nenavadne odločitve Ministrstva za infrastrukturo.

Minister Gašperšič je na začetku mandata obljubil revizijo projektantske ocene stroškov, ki jo je pripravilo podjetje DRI, d.o.o.. Kljub temu, da je obljubljal razpis za jesen 2015 je bilo to storjeno šele pomladi 2016. Leta 2015 je, (kot piše Bruno Korelič v Dnevniku 11.6.2016), minister raje naročil študijo »Pregled tveganj in možnosti izvedbe zaledne železniške povezave Luke Koper« pri Jürgenu Sorgenfreiu, oz. inštitutu ITF, kar je javnosti predstavil kot študijo OECD o možnostih financiranja javnozasebnega partnerstva pri izgradnji projekta 2. tir.

Namesto da bi pred razpisom, ki ga je sam želel naročiti pri Jürgenu Sorgenfreiu, izvedel tudi veliko bolj pomememben razpis o oceni vrednosti 2. tira, je s tem brez razloga zavlačeval. Ocena investicije je namreč vhodni podatek za študijo možnosti javno zasebnega partnerstva.

Prava vrednost projekta 2. tir je tista, ki odloča o tem, ali je projekt smiselno izvesti in v kakšni obliki bi se lahko financiral. Narekuje tudi kolikšen del v koncesijski pogodbi bo prevzela država oz. privatni investitorji. Je najbolj pomemben podatek o projektu, zato je pomembno da ga izdela neodvisen organ in da gre za kredibilno oceno. Zdi se kot da bi nekdo želel, da se cena projekta dvigne in se posledično projekt ne izvede ali pa da ga izvede nekdo za prenapihnjeno koncesijsko vrednost. Zavajanja s strani ministrstva, da bo trg pokazal svoje le odražajo nepoznavanje slovenske gradbene operative, ki po propadu velikih gradbenih podjetij ne razpolaga z opremo in kadri za gradnjo predorov. Predori namreč predstavljajo glavnino del, ki se bodo opravila v sklopu tega projekta.

Zanimivo je pogledati, kako je rasla ocena stroškov investicije projekta 2. tir, ki jo je izdelalo državno inženirsko podjetje DRI, d.o.o. V začetku leta 2010 je bila ocenjena na 809 mio € po predinvesticijski zasnovi. Na njeni osnovi se je zaradi inflacije v letu 2013 vrednost projekta revalorizirala na 882 mio €. Po novih podlagah – investicijskem programu je bila leta 2013 vrednost projekta ocenjena na 1,290 mio €, cene iz leta 2015 pa naj bi zvišale ceno projekta na 1,400 mio €. Vmes je minister Omerzel leta 2013 povedal, da je mogoče zgraditi za 700 mio € in s tem nasprotoval kipečim cenam DRI-ja.

Zdi se, da se politika najprej vpraša ali se proga želi zgraditi ali ne in potem pove ceno, ki pa je ne želi argumentirano pojasniti. Če se progo želi zgraditi se govori o ceni 700 mio €, če se proge ne želi zgraditi pa se govori o ceni 1,400 mio €, pri čemer so stroški napihnjeni preko vseh razumnih mej. Če se proge ne želi zgraditi, je DDV vključen v ceno projekta, če pa se progo želi zgraditi, pa DDV ni vključen v ceno projekta. Če pa država želi oddati gradnjo privatnemu kapitalu, se očitno zasleduje cilj upravičiti čim višjo ceno gradnje, ker je le pri mnogokrat prevrednoteni investicijski vrednosti, kot na primer pri TEŠ6, mogoče prečrpati javna sredstva v zasebne žepe. Ob nenehnem spreminjanju ciljev za javnost izgleda, da je konstanta vladnih odločitev skrita želja zgraditi 2. tir Divača – Koper po čim višji ceni in tako oškodovati javni interes.

Problem države je da ne zna določiti cene investicije ali pa s ceno investicije zavaja. Državni inženir DRI ne želi javno predstaviti predračuna za gradnjo 2. tira, da bi lahko strokovna javnost brezplačno ocenila upravičenost cene projekta. Pri tem ne želi predstaviti popisa del, izračuna količin in cenikov kalkulativnih virov, saj bi to razgalilo napačne predpostavke pri oceni vrednosti investicije. To predstavljajo kot poslovno skrivnost. Javno je predstavljena le rekapitulacija, pri čemer so vsi stroški predorov in premostitvenih objektov predstavljeni v 1 postavki, ki znaša 710 mio € (IP, tekoče cene).

Zanimivo je tudi sovpadanje rastočih cen in menjav na vrhu DRI. V januarju leta 2013 so nepričakovano zamenjali direktorja Rajka Siročiča, ki je imel mandat še do junija leta 2016. Takrat so na mesto direktorja imenovali Saša Kovačiča, za člana poslovodstva pa arhitekta Tadeja Vebra, svetovalca na ministrstvu, ki ga je vodil Zvonko Črnač (SDS). Ob tem so močno znižali zahtevano raven izobrazbe z univerzitetne na visokošolsko in zahtevane delovne izkušnje zgolj na 2 leti na vodilnih in ne na vodstvenih mestih. Že septembra 2013 je z mesta direktorja iz »osebnih razlogov« odstopil Saša Kovačič, ki ga je zamenjal ekonomist Jure Kač, pred tem svetovalec predsednika Boruta Pahorja (SD). Kljub pozivom KPK, da gre za nepregledno politično imenovanje osebe, ki ni izpolnjevala niti znižanih kriterijev, se predsednik nadzornega sveta Andrej Pagon z Ministrstva za infrastrukturo, ni premislil.

V času bliskovitih kadrovskih pretresov na DRI je prav v letu 2013 prišlo do največjega povečanja vrednosti projekta z 809 mio € (IP, januar 2010) na 1290 mio € (IP, april 2013) pri čemer je potrebno poudariti, da se projekt s tehničnega vidika ni spreminjal.

Pri tem je postavka vodenje in nadzor projekta (v izvedbi DRI, ki je pripravljal oceno investicije) poskočila s 24 mio € (leta 2010) na 66 mio € (leta 2015).

Zanimivo je tudi to, da so vsi 3 razpisi za mesto direktorja oz. svetovalca uprave (Siročič, Kovačič, Kač) bili odprti le en teden?!

Poglejmo kako je Ministrstvo za infrastrukturo oz. njegova Direkcija za infrastrukturo pripravila in vodila razpisni postopek javnega naročila »Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira železniške proge Divača – Koper«

Direkcija za infrastrukturo, ki je pripravila nejasen razpis v katerem je zahtevala ocenitev stroškov za več variant z vsemi mogočimi racionalizacijami, kar je nesmisel glede na to da je bilo pred tedni že izdano gradbeno dovoljenje in se poteka tras ne da več spreminjati. Minimalna odstopanja od vertikalnega in horizontalnega poteka trase, ki je določeno v gradbenem dovoljenju pa ne pomenijo nobenih prihrankov. Prav tako naj bi bila po uradno dostopnih podatkih odkupljena tudi zemljišča. Glede na to, da se je z načrtovanjem 2. tira začelo že pred dvajsetimi leti in da je bilo v tem času preučenih mnogo variant in zapravljeno tudi mnogo časa in denarja z iskanjem železniške povezave Kopra s Trstom, vedno s figo v žepu s strani sosednje Italije, je novo iskanje novih (ali starih) variant popoln nesmisel.

Če bi Direkcija za infrastrukturo objavila le oceno investicije za 1 ali 2 končni varianti bi bili stroški revizije ocene vrednosti projekta pol manjši. Na Direkciji pa so želeli tudi preverjanje prometno tehniških parametrov, ki so bili že prej s strani projektantov in revizij projekta potrjeni.

Razpis je bil pripravljen tako, da bi bili rezultati lahko zelo obsežni, lahko pa tudi precej skopi – odvisno od tega koliko bo naročnik zahteval. Tega, kar niso definirali, je natančnost izračuna in analiza cene po enoti mere postavk. To so pojasnili le z ABC analizo, ki pa ima v stroškovnem inženirstvu dva pomena. Prvi je t.i. »activity based costing«, kar pomeni analizo cen postavk po enoti na podlagi virov, drugi pa analiza pri kateri se zajame le bistvene postavke (npr. 10%), ki skupaj predstavljajo nek odstotek (npr. 70%) celotne vrednosti projekta. Zato razlaga, da je ocena stroškov lahko zelo majhna v kolikor se analizira samo 10% postavk ali pa zelo velika, če se analizira vse postavke predračuna.

Običajno so projektantske ocene stroškov izdelane tako, da se ne izdelajo analize cene po enoti ampak se le napiše ceno, za katero projektanti pravijo, da jo diktira trg. Ta trditev je v sedanji situaciji, v kateri se gradbeništvo nahaja, absurdna.

Tabela: Oddane ponudbe na javnem razpisu za revizijo vrednosti projekta drugi tir Koper – Divača

Ponudbe Revizija DK2Po kriteriju najnižje cene in najkrajšega roka izvedbe je bila izbrana ponudba italijanskega podjetja Geodata Engineering spa, ki je bila ocenjena na 26% vrednosti povprečja vseh prispelih veljavnih ponudb in le 33% vrednosti naslednje ponudbe. Dejansko je ponudbo pripravila njegova hrvaška podružnica Geodata tunel, d.o.o. iz Zagreba, o kateri pa se ne ve ali je sposobna izdelati tako oceno.

Direkcija je v skladu z 49. Členom ZJN prepoznala ponudbo kot neobičajno nizko in pozvala podjetje Geodata eng. spa k obrazložitvi cene. V 49. Členu ZJN piše, da »mora naročnik preveriti postavke ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, tako ponudbo izloči.«

Naročnik Direkcija za infrastrukturo, se ni posvetoval s ponudnikom. Podjetje Geodata eng. spa je poslalo le pisno izjavo, s katero še enkrat deklarativno izjavlja, da bo izpolnilo vse zahteve v razpisu. Te izjave je ponudnik že podal v ponudbeni dokumentaciji (dokument »specifikacija naročila«, iz poglavja »ponudbena cena in plačilni pogoji), zato je nesmiselno, da jih ponavlja. Stavki, ki jih je navedel v dodatni obrazložitvi odločitve glede neobičajno nizke ponudbe so neposredno prepisani iz dokumenta »specifikacija naročila«, iz poglavja »ponudbena cena in plačilni pogoji«. Ta izjava ne vsebuje navedbe niti enega preverljivega dejstva, ampak pomeni le prazno leporečenje.

Še bolj neobičajno pa je da se naročnik zadovolji le s pisno izjavo po pošti, ne da bi »v živo« s ponudnikom preveril ali bo ponudnik lahko izpolnil naročilo v pričakovani kvaliteti. To je dokaz da Direkcija sploh ni vedela, kaj naj pričakuje, zato tega tudi ni mogla preveriti. Privrženci teorije zarote pa pravijo da ravno zato, ker Direkcija ve, kaj bodo dobili, niso preverjali kako bo revizija ocene vrednosti investicije izvedena.

Ponudnik J.V. Sistema ingegneria s.r.l. z AXIS d.o.o. je vložil zahtevo za revizijo na Direkcijo za infrastrukturo, ki ga je zavrnila, zaradi česar se je postopek revizije nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Glavni revizijski razlog, ki je narekoval razveljavitev odločbe o oddaji naročila izbranemu ponudniku, je bil ta, da naročnik ni vsebinsko preveril ali je za omenjeno ceno mogoče izvesti revizijo tako obsežnega projekta, ki ga sestavlja 8 predorov, 2 viadukta, 3 mostovi, več spremljevalnih objektov, dostopnih cest, itd. Za to bi naročnik lahko zahteval od ponudnika, da naredi preprost izračun koliko inženirskih ur in koliko ur prevajalcev je na voljo za omenjeno ceno. Izračun vlagatelja revizije je pokazal, da bo izbrani ponudnik Direkcije za infrastrukturo podjetje Geodata eng. spa, glede na ponudbeno ceno in predvideno trajanje izvedbe 3 mesece, lahko angažiralo zgolj 2 inženirja in 2 prevajalca.

Tudi Dkom ni upoštevala dejstva, da dva inženirja in dva prevajalca v treh mesecih niti teoretično ne morejo izvesti naročenega dela, t.j. ne morejo vsebinsko in strokovno korektno ugotoviti primernosti ocenjene investicijske vrednosti projekta Drugi tir Divača- Koper, kaj šele da bi v tem času takšna ekipa zmogla preveriti predvidene projekte za gradbeno dovoljenje in opredeliti možne tehnične racionalizacije projekta. Dkom je napačno razumel revizijski zahtevek, ki ni bil usmerjen v vsebinsko oceno ali sta 2 inženirja dovolj da prebereta vso dokumentacijo, preverita vse prometno tehnične parametre, preučita vse možne variante in racionalizacije, izdelata kalkulacijo popisa del, ki obsega več tisoč postavk, preverita količine za več tisoč postavk in izdelata katalog tveganj in vse to v 3 mesecih, za projekt, ki ga ministrstvo ocenjuje na 1,4 mlrd €, temveč v to, da naročnik sploh ni vsebinsko preveril neverjetno nizke ocene ponudnika, ki ne bo mogel izdelati kvalitetne analize ocene vrednosti projekta. Skratka Dkom ni želela opaziti, da naročnik očitno sploh ni preveril postavk predračuna ponudbe v smislu 1. In 2. odstavka 49. člena ZJN. Naročnik ni sprejel korektne ponudbe, temveč ponudbo ki lahko pomeni le neko pavšalno in nestrokovno potrditev ocen DRI in ki nikakor ne more zagotoviti Ministrstvu za infrastrukturo realne strokovne preveritve investicijske vrednosti projekta drugega tira Divača-Koper.

Vse navedeno omogoča zaključek, da javno naročilo »Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira železniške proge Divača – Koper« pravzaprav ni zasledovalo cilja dobiti jasne in strokovne preveritve, ki jo minister Peter Gašperšič jemlje za osnovo svojih odločitev o drugem tiru Divača-Koper, temveč je to naročilo zasledovalo cilj pridobiti oceno, ki potrjuje pravilnost mnogo precenjene ocenjene investicijske vrednosti izgradnje drugega tira Divača-Koper. Izbrana ponudba tako ni najugodnejša, ampak je najdražja, ker je vsakega evra škoda za plačilo štemplja in podpisa, ki bo brez inženirske osnove potrjeval, da so ocene DRI o investicijski vrednosti drugega tira Divač-Koper pravilne.

Slovenska Vlada in minister za infrastrukturo bi lahko upoštevala korektne usmeritve, ki jih je po naročilu Gospodarske zbornice v izčrpni študiji glede tehniških, ekonomskih in pravnih vprašanj pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Jožeta Damijana in bi pretehtala možnosti izgradnje drugega tira Divača-Koper ob upoštevanju tehničnih racionalizacij, ekonomskih rešitev financiranja in uporabi pravnega modela gradnje po naročilu države, vendar se minister Peter Gašperšič in Vlada nočeta ukvarjati s predlogi, ki omogočajo hitro, cenovno ugodno in preverjeno možnost gradnje drugega tira Divača- Koper.

Oddaja javnega naročila »Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira železniške proge Divača – Koper« izbranemu ponudniku in revizijska odločitev Dkom jasno povedo, da Slovenska Vlada hoče z gradnjo na najdražji način povzročiti škodo in z javnim denarjem omogočiti privatnemu kapitalu enormne obogatitve. Zakaj to počne, avtor ne more odgovoriti, javno mnenje pa je prepričano, da je takšno ravnanje Vlade možno razumeti le kot popolno neznanje ali veliko pokvarjenost. Vse druge razlage so po splošni oceni javnosti nelogične in jih zdrava pamet ne more sprejeti. Sicer pa niti ni pomembno zakaj Vlada ravna, kot ravna, ker je vseeno, ali to počne zaradi neumnosti ali zaradi pokvarjenosti. Škoda je vsekakor v vsakem primeru enaka.

Dokumentacija:

Odlocitev_o_oddaji_JN_Drugi_tir

Odlocitev_o_zahtevku_za_revizijo_DRSI_komentar

DRSI_Dodatna_obrazlozitev_odlocbe_o_oddaji_JN_DrugiTir_dopis

Zahtevek za revizijo_JN 445_2016

SPECIFIKACIJE NAROCILA

_______

* Bogomir Troha, univ. dipl. inž. gradb., je zaposlen v podjetju Axis d.o.o., ki je konkuriralo na javnem razpisu za revizijo vrednosti projekta drugi tir Koper – Divača.

Disclaimer: G. Trohe ne poznam in nisem nikoli niti osebno niti poslovno sodeloval s podjetjem Axis ali katerim koli drugim podjetjem, ki se je prijavilo na zadevni javni razpis ter njihovimi zaposlenimi ali odgovornimi osebami.

%d bloggers like this: