Ko tudi slepa kura zrno najde, drugič: OECD s fiskalno politiko na lovu za rastjo

OECD nadaljuje svojo metamorfozo iz fiskalnega jastreba (fiskalna konsolidacija, zdaj! (2011-12)) v promotorja fiskalne politike za spodbujanje šibkega agregatnega povpraševanja (= gospodarske rasti). Po februarskem pozivu tudi tokrat poziva države članice, naj zaboga  ob tako nizkih cenah zadolževanja že povečako javne izdatke za investicije v infrastrukturo, izobraževanje itd.

Jasno, svetovnemu gospodarstvu še bolj  kot februarja teče voda v grlo, gospodarska rast je nizka, rast produktivnosti je mizerna, rast plač pa še nižja od rasti produktivnosti. In jasno, če vam logika ne dela težav: če povprečne plače ne rastejo, zasebno povpraševanje ne more rasti, le neenakost v vse manjšem loncu se še povečuje.

Vir: OECD

Da se ne ponavljam od zadnjič, preberite zapis iz februarja, kjer OECD razlaga pomen fiskalnih multiplikatorjev za spodbujanje rasti. Vsak študent predmeta makroekonomija v drugem letniku vam zna to na izust. Prav tako, kot mora vsak študent za izpit izpeljati znani pogoj, pri katerem je javni dolg vzdržen oziroma se znižuje : g > r (kadar je realna gospodarska rast višja od obrestne mere na dolg). Na OECD-ju te učbeniške osnove makroekonomije na novo odkrivajo.

 

 

 

%d bloggers like this: