Vzpon desnega ekstremizma: It’s the economy, stupid!

Matt O’Brien ima zelo dobro razlago za britanske želje po izstopu iz EU in nasploh za vzpon desnega ekstremizma danes. Razlaga je zelo preprosta: gospodarstvo kot v 1930-ih na površje naplavi tudi politike kot v 1930-ih. Spodnji dve sliki dramatično ilustrirata to dejstvo. Prva slika kaže britansko okrevanje po treh največjih krizah v zadnjih 100 letih (1919-27, 1929-37 in 2008-16). Kot lahko vidite spodaj, sta bili obe katastrofi iz prve polovice 20. stoletja bolj globoki, toda bistveno krajši, okrevanje, merjeno z BDP na prebivalca, pa je v tej krizi trikrat počasnejše, kot je bilo v ostalih dveh katastrofah. In v tem grmu tiču zajec glede želje po britanskem izstopu iz EU. Desni populisti zaradi trajanja krize (počasnega okrevanja) zlahka prepričajo široke množice v populistične in tvegane projekte.

Britain recoveries

Vir: Matt O’Brien, Washington Post

Za razlago tovrstnega ljudskega sentimenta (=dovzetnosti množic za lažne preroke) ni treba iti daleč. Trije ekonomski zgodovinarji Alan de Bromhead, Barry Eichengreen and Kevin O’Rourke so v raziskavi iz leta 2012 glede vzpona desnega ekstremizma v 1930-ih ugotovili natanko ta učinek: ni šlo za aktualno rast BDP, pač pa za kumulativno rast. Oziroma drugače rečeno, ni toliko pomembno, kako hitro ljudje mislijo, da se premikajo v željeni smeri, ampak za občutek, kako daleč so od željenega cilja. V tej raziskavi so de Bromhead, Eichengreen & O’Rourke ugotovili tudi, da je dovzetnost množic za desni ekstremizem odvisna sicer od tega, kako mlada je demokracija, ali ekstremistične stranke že obstajajo in ali parlamentarni sistem omogoča hiter vzpon novih strank, toda potrebno je “ugodno” gospodarsko okolje, da pride do tovrstnega vrenja.

Druga slika je še bolj dramatična od britanske. Primerja globino in trajanje sedanje recesije v treh skandinavskih državah s tisto iz 1930-ih. In kot lahko vidite na spodnji sliki, je sedanja kriza samo na Danskem primerljiva s tisto iz 1930-ih, medtem ko je na Švedskem in Finskem bistveno hujša kot katastrofa iz 1930-ih. Predvsem si pa poglejte finsko katastrofo, ki je v veliki meri, kot sem pisal pred meseci, povezana z njenim članstvom v evro območju. Trajanje krize v skandinavskih državah dobro ilustrira vzpon treh nacionalističnih strank (Danske ljudske stranke, Švedskih demokratov in Stranke Fincev).

obrien-01

Vir: Matt O’Brien, Washington Post

Podobno je tudi v drugih državah. H gospodarski krizi dodajte še migrante in kakšne notranje specifične dogodke in dobite idealno okolje za hitro vrenje socialnega nezadovoljstva in vzpon ekstremizma, ki to nezadovoljstvo zlorabi.

Nauk te zgodbe je seveda jasen: če se želimo izogniti izkušnji iz 1930-ih let, je treba spraviti v red gospodarstvo, torej čim prej spodbuditi gospodarsko rast, nova delovna mesta in rast dohodkov (v tem vrstnem redu) in ljudem vrniti upanje. Samo zadovoljni ljudje ne bodo nasedali lažnim prerokom.

Seveda obstajajo politike, ki takšno hitro okrevanje omogočajo, to pa so helikopterski denar za javne investicije in/ali znižanje davkov (namesto popolnoma nepotrebne in nekoristne politike kvantitativnega sproščanja) in zmanjšanje neenakosti prek davčnih in redistributivnih politik. Toda problem je, da sedanje politične elite v svoji ideološki, nacionalno-egoistični ali zgolj računovodski kratkovidnosti tega niso sposobne sprevideti. In ta njihova kratkovidnost bo na površje prinesla ekstremiste, ki bodo odplavili kratkovidne politične elite. Povsod. In kratkovidnost sedanje politične elite bo glavni krivec za to, kar se bo zgodilo.

Lahko, da bo prišlo zgolj do vzpona nacionalizma, protekcionizma in razpada evra in EU (optimističen scenarij), lahko pa pride tudi do 3. svetovne vojne. Ko spustite ekstremistično norost iz steklenice, izbruha norcev, kot je bil Hitler ali sedaj Trump, ne morete več kontrolirati.

One response

  1. Super članek. Zanimiva je tudi naša domača situacija. Pri nas so desne stranke in tudi skrajni vzgibi desnih strank vsaj nominalno pro-evropski. Pri nas se še sodbe proti vladarju desnice napada v imenu pro-evropskosti in se z njeno pomočjo širi paranojo.

    Smo zelo drugačni od Zah. Evrope. Pri nas desnica, konkretno SDS odkrito prezira velik del prebivalstva in mu v imenu navidezne pro-evropskosti govori, da je zaostal, naiven, zapeljan od “podzemnih temnih” sil, ali pa celo nezaželjen, da ne rečem ne-slovenski. Pri nas se še v najslabših časih ne levi, ne desni ne bodo dvignili proti evropskim gospodarjem in bodo narodu prodajali butasto pro-evropskost v času, ko EU še naprej razpada. Desnica je nevarna tam kjer je vsaj kanček državotvornosti, pri nas je itak ni.

%d bloggers like this: