Tadej Kotnik tudi tokrat pedantno in brilijantno secira laž za lažjo Banke Slovenije in nekaterih “kvalificiranih” komentatorjev glede bančnega sanacijskega “natega tisočletja” in njegovega bajeslovnega učinka na gospodarsko rast in zniževanje cene zadolževanja. Nekaj zanimivih izsekov je spodaj, preberite cel komentar v Financah:

»Slovenijo je sanacija bank decembra 2013 izvlekla iz recesije«

Takšne »logično zveneče« neresnice so bile v zadnjih dveh letih že stokrat ponovljene o BDP Slovenije, ki naj bi ga iz upadanja v rast preusmerila sanacija bank decembra 2013. To nam že dve leti zatrjujejo vodilni Banke Slovenije (BS), ker sem v tem časniku že prikazal podatke Sursa in Eurostata, ki so povsem nezdružljivi s tem zatrjevanjem […, pa me je razžalostilo, ko je 11. februarja v oddaji Tarča na nacionalni televiziji še Goran Novković, svetovalec direktorja GZS, zatrdil, da naj bi »ravno po sanaciji bank doživeli gospodarsko rast«.

[…] ne, sanacija bank ni bila tista, ki je izvlekla Slovenijo iz recesije; te je bilo konec že devet mesecev prej…

Nadaljujte z branjem→

Tja, kljub vsem skrbem nemških ekonomistov tudi v Nemčiji (enako kot drugod po svetu), kot kaže še sveža študija, uvedba minimalne plače ni prinesla negativnih učinkov. Zaposlenost se ni zmanjšala, brezposelnost se ni povečala. Zgodilo se je nasprotno, zaposlenost se je povečala. Zmanjšalo se je le število prekernih zaposlitev v obliki “mini dela”, in sicer večinoma zaradi njihove prekvalifikacije v redno zaposlitev.

Since 1 January 2015 a statutory minimum wage of € 8.50 per hour applies in Germany. In 2014 between 4.8 and 5.4 million employees still earned a lower hourly wage. Even if it cannot yet be stated exactly how many employees benefitted from the introduction of the minimum wage, above-average wage increases in the classical low-wage sectors indicate significant effects of the introduction of the minimum wage. Even collective bargaining policies benefitted from the introduction of a minimum wage and contributed to the further increase of the lowest wage groups.The negative effects on the labour market that were predicted by many economists did not materialise. On the contrary, employment in Germany has seen a continuous increase. Merely the so-called ‘mini jobs’ (a special form of marginal part-time employment) show a strong decline, but many of these were transformed into regular jobs requiring social insurance.

Nadaljujte z branjem→

New York Times je lepo povzel v grafiki, kako je Jeb Bush za svojo medlo in proslulo kandidaturo za republikansko nominacijo za predsednika v zrak dobesedno pognal 130 mio dolarjev. Pfuh, in je šlo 10 mio za konzultante, dobrih 8 mio za osebje … ter celih 84 mio za “pozitivno oglaševanje”. Torej za ustvarjanje “pozitivne podobe” Jeba Busha.

Pri tem je zanimivo, kako Jeb Bush ni nikoli pomislil, da bi si – če že ne oddaja dovolj pozitivnih vibracij – lahko pozitivno podobo pri volilcih izgradil na bistveno bolj učinkovit način. Da bi denimo posnemal Billa Gatesa ali pa Boruta Pahorja.

Nadaljujte z branjem→

David Dayen v New Republic obrne puščico proti prominentnim liberalnim ekonomistom iz vrst predsednikov Sveta ekonomskih svetovalcev demokratskim predsednikom, ki so napadli Friedmanovo študijo glede učinkov programa Bernieja Sandersa. Dayen pokaže na njihove lastne napačne napovedi v preteklosti. In pravi, da njihovo argumentiranje iz piedestala avtoritete ni na mestu ter da naj tisti, ki nima nobenega greha, prvi vrže kamen.

Far too much of the Democratic primary has been consumed with determining the boundaries of what is and is not serious. Four former chairs of the Council of Economic Advisers under Presidents Clinton and Obama provided the latest example this week, writing an open letter to castigate a fellow economist, Gerald Friedman of the University of Massachusetts-Amherst.

Friedman conducted a study of how the economy would react over the next ten years if Bernie Sanders’s entire program—free college, universal health care, new infrastructure spending, an expanded Social Security, the works—were adopted. And it included some very optimistic numbers: the creation of 26 million jobs over the next ten years, annual economic growth of 5.3 percent, and a return of the labor force participation rate back to 1999 levels. The Sanders campaign didn’t appear to solicit the Friedman study, but it has been citing it to the media.

Nadaljujte z branjem→

• An Open Letter from Past CEA Chairs to Senator Sanders… – Letter to Sanders
• Varieties of Voodoo – Paul Krugman
• In Praise of the Wonk: Dissecting the CEA Letter and Sanders’s Other Proposals – Mike Konczal
• Why Left-of-Center Wonks Are Skeptical of Bernie Sanders – Neil Irwin
• Faster Growth IS Possible – And It May Well Be Desirable – Narayana Kocherlakota
• Wonkery Has A Well-Known Liberal Bias – Paul Krugman
• Left-Leaning Economists Question Cost of Sanders’s Plans – NYTimes
• The Fight Between Bernie Sanders And Hillary Clinton Is Officially Super Ugly – Huffington Post

• Out of ammo? – The Economist
• Can Physics Explain Economics? – Philip Ball
• The Age of Secular Stagnation – Larry Summers
• Are US taxes progressive all the way to the top 1%? – globalinequality
• Debt, & ideology – Chris Dillow
• Varieties of Voodoo – Paul Krugman
• In Praise of the Wonk: Dissecting the CEA Letter and Sanders’s Other Proposals – Mike Konczal
• Why Left-of-Center Wonks Are Skeptical of Bernie Sanders – Neil Irwin
• Faster Growth IS Possible – And It May Well Be Desirable – Narayana Kocherlakota
• Next Supreme Court Justice Will Be Crucial to Climate Change – NYTimes
• Targeting, Tautologies, and Double Divine Coincidence – Nick Rowe
• China’s central bank governor Zhou goes on the attack – Gavyn Davies
• Why Don’t People Manage Debt Better? – Scientific American

Huh, nekateri rabijo res dolgo časa, da se jim zaiskri v glavi. IMF-u se je zaiskrilo že leta 2012 in nato dokončno 2014. OECD pa je kot glavni promotor fiskalnega varčevanja za vsako ceno (austerity) vztrajal vse do zdaj. V pravkar izdanem Interim Economic Outlook, OECD v apelu k “nujni politični akciji” poziva države naj zaženejo kolesje fiskalne politike. Zakaj? Ker so nenadoma morali znižati že itak kilave napovedi gospodarske rasti za letos za pol odstotne točke in ker so ugotovili, da monetarna politika sama ne more zagnati gospodarskega kolesja. Aja, pa strukturne reforme tudi ne dajejo uspeha oziroma so “izgubile zagon”.

Nadaljujte z branjem→

Zgodovina se ponavlja. V spodnjem tekstu izpred natanko 50 let (januar 1966) zamenjajte zvezna sredstva bivše Jugoslavije s sredstvi EU, pa dobite natanko isto zgodbo kot danes. Tudi takrat za železniško progo med Divačo in Koprom ni bilo denarja, ne domačega in ne zveznega. Za vse ostale, bistveno manj rentabilne železniške projekte je bilo dovolj denarja in so jih prednostno gradili, le za prvi tir Divača-Koper denarja ni bilo. Povsem enako je danes, vse ostale železniške projekte gradimo z domačim denarjem in sofinanciramo z EU sredstvi, le za drugi tir Divača-Koper denarja ni. Takrat smo morda lahko še krivili bivšo zvezno državo za mačehovski odnos do Slovenije, danes pa si to absolutno delamo sami. EU namreč hoče sofinancirati drugi tir, le Slovenija ga noče prijaviti.

Nadaljujte z branjem→

S prvim uradnim govorom po prevzemu funkcije je Neel Kashkari, novi predsednik minnesotske podružnice Fed (zamenjal je Narayano Kocherlakoto), vrgel pravo politično bombo. Povedal je, (1) da so mnoge ameriške banke prevelike (too big to fail), da predstavljajo preveliko sistemsko tveganje in da bi jih bilo treba razbiti, (2) da bi jih bilo treba upravljati kot javna podjetja in od njih zahtevati tako velike rezerve, da ne bi mogle propasti (“upravljanje kot nuklearne elektrarne“), in (3) da bi bilo finančne vzvode potrebno obdavčiti skozi celoten finančni sistem, da bi tako zmanjšali sistemska tveganja.

Zadeva niti ne bi bila tako presenetljiva, če Kashkari ne bi prej bil zaposlen v Goldman Sachsu in če ne bi veljal kot ortodoksen republikanec. In sicer tisti, ki je bil v Paulsonovem kabinetu (finančnem ministru v Bushevi administraciji) zadolžen za pripravo programa reševanja (velikih) bank. Ali kot republikanski kandidat za senatorja Californije. Takoj, ko se je lani jeseni razvedelo, da bo Kashkari novi predsednik minnesotske Fed, so se ga lotili secirati liberalni in progresivni ekonomisti, tudi Paul Krugman. No, s tem govorom je vse presentil, saj gre resnici na ljubo za govor, ki bi ga pričakovali denimo od Bernieja Sandersa ali Elizabeth Warren, le da je še bolj radikalen.

Nadaljujte z branjem→