Kdaj se bodo ekonomisti opravičili?

Ena izmed vrlin, ki jih v življenju najbolj cenim, sta iskrenost in osebna poštenost. V to kategorijo štejem tudi intelektualno poštenost. Vsi delamo strokovne in drugačne napake, večinoma v najboljši veri, da delamo prav. Toda pogosto zaradi nepopolne informiranosti, premalo kompleksnega vpogleda ali celo preveč subjektivnega oziroma čustvenega pogleda na zadevo nekatere zadeve ali osebe preprosto napačno ocenimo in se zato napačno odločimo. Naredili smo napako, ker smo živeli v zmoti ali bili pristranski. In takrat nastopi ključni trenutek: kaj naredimo, ko spoznamo, da smo živeli v zmoti in naredili napako? Se opravičimo sebi in drugim, ali (se) delamo in živimo še naprej, kot da do spoznanja o tem, da smo ravnali narobe, ne bi nikoli prišlo? Nadaljujte z branjem

Zakaj nihče zares ne prebere proračunskih dokumentov?

Bine Kordež

Pred dnevi je bil sprejet rebalans proračuna za leto 2014 in povprečen bralec si je iz posredovanih pojasnil zapomnil, da bo proračunski primanjkljaj višji za približno 200 milijonov evrov glede na prvotne načrte. Ključni razlog za ta popravek naj bi bil izpad nepremičninskega davka ter višji izdatki za obresti. Odmeven je bil tudi podatek, da bo letošnji skupni javnofinančni primanjkljaj države okoli 4,2 % BDP (primanjkljaj državnega proračuna ter ostali primanjkljaji), naslednje leto pa naj bi ga znižali na 2,8 % (zaveza Evropski komisiji). Za temi številkami in pojasnili se seveda skriva precej podrobnosti, na osnovi katerih lahko sestavimo povsem drugačne zaključke in ocene dogajanj v javnih financah. Nadaljujte z branjem

Vic leta: Junckerjev 300-milijardni načrt

Se mi je zdelo, da se bo iz tega tresenja gore rodila miška. Iz Evropske komisije so pricurljale prve novice, kako si EK predstavlja 300-milijardni načrt financiranja transportne infrastrukture, da bi na ta način v bolehnem evro območju zagnala rast. Načrt je genialno neumen: EK naj bi v sklad prispevala 16 mlr. evrov, 5 mlr. evrov naj bi prispevala EIB in teh skupnih 21 mlr. evrov naj bi služilo kot vzvod, ki bi generiral za 15-krat več naložb zasebnega sektorja (skupaj 300 mlr. evrov).

Gospodom in gospem v EK se je očitno skisalo. Od kod jim ideja, da bo zasebni sektor želel investirati v panevropsko transportno infrastukturo in kakšna tveganja naj bi jim pri tem zmanjšala 20-milijardna garancija EK?!? Ta načrt je mrtev že pred rojstvom.

Edina varianta, ki bi lahko delovala, je izdaja za 300 mlr. evrov obveznic s strani EIB, ki bi jih odkupila ECB v okviru programa kvantitativnega sproščanja. Teh 300 mlr. evrov pa bi služilo kot 50-odstotno sofinanciranje panevropskih infrastrukturnih projektov, pri čemer bi vsaka članica poskrbela za drugih 50% financiranja iz javnih in zasebnih sredstev. Vse ostalo je zgolj izgubljanje časa in žalitev inteligence.

Seksizem v ekonomiji: Zakaj so ženske zapostavljene?

Noah Smith je prejšnji teden poskrbel za precej reakcij s svojim člankom o tem, da ne razume, zakaj so ženske v ekonomiji pri napredovanju zapostavljene, čeprav dosegajo enake (ali boljše) rezultate kot moški pri znanstvenih objavah. Je to zato, ker je ekonomija primat konzervativne ideologije in torej tisti, ki vstopijo na to področje, s seboj prinesejo tudi “konzervativne vrednote” in seksizem?

(O tem problemu sem pred časom že pisal v Prekletstvu ženske emancipacije in Zakaj ženske ne napredujejo? Premalo samopromocije)

There is quantitative evidence showing that economics is uniquely biased against women. According to a new paper by economists Donna Ginther and Shulamit Kahn and psychologists Stephen Ceci and Wendy Williams, sexism in econ is much more severe than in the sciences. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: