Globalizacija in globalna neravnotežja

Liberalizacija trgovine in tujih investicij ter globalizacija proizvodnje (na kratko globalizacija) je načeloma koristna za vse sodelujoče države. Toda ima nekaj stranskih učinkov, ki so lahko problematični na dolgi rok. Prvi so globalna trgovinska neravnotežja, kjer denimo ZDA z velikim trgovinskim deficitom podpirajo izvozne presežke azijskih in drugih držav razvoju, hkrati pa “uvažajo” njihove prihranke v obliki finančnega kapitala, kar je bila podlaga za ameriški finančni in nato nepremičninski balon pred letom 2007. Na to je opozarjal prejšnji predsednik Fed Ben Bernanke, ko je govoril o “saving glut”. Drugi stranski učinek pa je sicer zmanjšanje globalne neenakosti, hkrati pa povečanje neenakosti znotraj držav, ker vsi sektorji in sloji prebivalstva ne pridobivajo v enaki meri od globalizacije, pač pa nekateri izgubljajo.

Čas za razmislek o teorijah mednarodne menjave in veljavnosti njihovih implikacij glede splošno-ravnotežnih učinkov. Thomas Palley v novem paperju prinaša pregled teorij in njihovih implikacij glede ustvarjanja globalnih neravnotežij. Nadaljujte z branjem

Nemčija vse zanika

Nemški finančni minister Wolfgang Schaeuble pravi, da so izjave predsednika ECB Maria Draghija o nujni večji vlogi fiskalne politike bile “napačno intepretirane” oziroma “overinterpreted”:

Aug 27 (Reuters) – Germany’s Finance Minister Wolfgang Schaeuble told a newspaper on Wednesday that European Central Bank chief Mario Draghi had been “overinterpreted” after suggesting that fiscal policy could play a greater role in promoting growth.

The comments, made last Friday have been widely seen as a shift of emphasis towards support for greater fiscal stimulus over austerity.

“I know Mario Draghi very well, I think he is being overinterpreted,” Schaeuble told the Passauer Neue Presse in an interview, adding he respected the independence of the central banker.

Nadaljujte z branjem

McFadden o (ne)racionalnosti posameznikov

Nobelovec Daniel McFadden (leta 2000, skupaj z Jamesom Heckmanom) je prejšnji teden na Lindau Nobel Meeting govoril o novih spoznanjih različnih ved znanosti o tem, kako posamezniki sprejemajo odločitve. Povedal je, da posamezniki niso racionalni, da ne težijo nujno k sebičnemu maksimiranju lastne blaginje, da v bistvu bežijo pred odločanjem. Bojijo se odločitev, ker te prinašajo tveganja. Odločitve temeljijo na tem, kako nujno se je treba odločiti, racionalnost odločitve pa je odvisna od pomembnosti. In še več, odločitve so odvisne od socialnega konteksta, od okolja, v katerem ljudje živijo. Ljudje si želijo družbenega priznanja, zato se odločitve v različnih družbenih okoljih (omrežjih) med seboj močno razlikujejo. Ni enotnega izida (ravnotežja), pač pa vsako socialno omrežje generira različno ravnotežje glede izidov odločitev posameznikov.

To seveda ruši (neo)klasično predpostavko univerzalne racionalnosti posameznikov.

Spodaj je kratek povzetek McFaddenovega predavanja, ki ga je pripravil Phil Thornton. Nadaljujte z branjem

Hansen o “modeliranju” negotovosti brez racionalnih pričakovanj

Lanski nobelov nagrajenec Lars Peter Hansen za ekonomijo v še svežem članku, ki je predelana verzija njegovega govora ob podelitvi nagrade, piše o tem, kako bi v ekonomskih modelih morali pravilno modelirati negotovost. Začne, kar je velik napredek, s citatom iz knjige Franka Knighta (1921), ki je negotovost, s katero smo soočeni, razdelil v dve vrsti: na tveganje (ki ima znano verjetnostno porazdelitev in proti kateremu se lahko zavarujemo, t.i. “znana neznanka“) in negotovost (ki je popolnoma nepredvidljiva, katere verjetnostne porazdelitve ne poznamo in se proti njej ni mogoče zavarovati, t.i. “neznana neznanka“). Te negotovosti ni mogoče modelirati, čeprav večina ekonomskih modelov (in učbenikov) uporablja ta izraz, v bistvu pa ga modelira kot izračunljivo tveganje s pomočjo t.i. stohastičnih diskontnih faktorjev (SDF). Nadaljujte z branjem

Odzivi na Draghijev U-turn

Jérémie Cohen-Setton iz Bruegla povzema glavne odzive na Draghijev U-turn (preobrat k zagovarjanju fiskalnega spodbujanja agregatnega povpraševanja) na petkovi konferenci v Jackson Hole:

Speaking at the Federal Reserve Bank of Kansas City’s annual conference Jackson Hole, Wyo., ECB President Mario Draghi made an important speech recognizing that the recovery in the euro area remains uniformly weak and that the euro area fiscal stance was not helping the ECB do its job. Interestingly, French leaders also reintroduced over the weekend the notion of aggregate demand, a concept they had noticeably moved away from with the “Pacte de responsabilite”. Nadaljujte z branjem

Kitajska konkurenca in izguba ameriških delovnih mest

Import Competition and the Great U.S. Employment Sag of the 2000s (Daron Acemoglu, David Autor, David Dorn, Gordon H. Hanson, Brendan Price)

Even before the Great Recession, U.S. employment growth was unimpressive. Between 2000 and 2007, the economy gave back the considerable gains in employment rates it had achieved during the 1990s, with major contractions in manufacturing employment being a prime contributor to the slump. The U.S. employment “sag” of the 2000s is widely recognized but poorly understood. In this paper, we explore the contribution of the swift rise of import competition from China to sluggish U.S. employment growth. We find that the increase in U.S. imports from China, which accelerated after 2000, was a major force behind recent reductions in U.S. manufacturing employment and that, through input-output linkages and other general equilibrium effects, it appears to have significantly suppressed overall U.S. job growth. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: