Nekaj slik spodaj kaže na globino in trajnost sedanje velike evropske depresije.

Sedanja evropska depresija postaja najdaljša v zgodovini 20. stoletja – enako dolga kot depresija držav z zlato valuto v 1930. letih in globlja od japonskega “izgubljenega desetletja”.

Vir:Wonkblog

Medtem ko ZDA okrevajo (BDP presega predkrizno raven za 7.4%), se EU pogreza v dolgo depresijo (BDP manjši od predkriznega za 1.4%)

Vir: Eurostat

Medtem ko se v ZDA brezposelnost trendno zmanjšuje in je blizu predkrizne ravni, pa je v EU v drugi recesiji po 2011 eksplodirala in je za 5 o.t. višja kot pred krizo.

Vir: Draghi, ECB

Evro območje drsi v deflacijo, medtem ko je inflacija v ZDA nazaj na ravni ciljne (cilj = “blizu 2%”).

Vir: Eurostat

Kot je pokazal Mario Draghi v petek na konferenci v Jackson Hole, sta gospodarska depresija in povečanje ciklične brezposelnosti v precejšnji meri korelirana s finančnim distresom držav (nesposobnostjo financiranja po ustrezno nizkih obrestnih merah). To je posledica negotovosti finančnih trgov glede bankrota posameznih držav, kar pa je seveda posledica tega, ker ECB ni smela zagotavljati storitev “posojilodajalca v skrajni sili” posameznim članicam, kar ostale centralne banke (Fed, BoE, BoJ) počnejo. Medtem ko je prva recesija (po bankrotu Lehman Brothers) prizadela zaposlenost podobno v vseh članicah evro območja, pa je druga recesija (po 2011) zmanjšala zaposlenost samo v državah z večjimi težavami z refinanciranjem.

Vir: Draghi, ECB