IMF priznava zmoto, drugič

Zadnje priznanje IMF, da se je zmotil glede pričakovanj, kakšne učinke bo fiskalna konsolidacija imela na grško gospodarstvo, spada med tiste redke trenutke intelektualne poštenosti, ki smo jih tako redko deležni iz tako visokega mesta. Ne preseneča, da se je IMF zmotil glede katastrofalnih učinkov politike varčevanja (o čemer sem pisal), pač pa da si upa to tudi javno priznati. In to že drugič v zadnjem letu. To pomeni, da se v eni izmed dveh najpomembnejših mednarodnih inštitucij globoko ne strinjajo s politiko drastičnega varčevanja, ki jo je ubrala EU. In s katero seveda ogroža globalno gospodarsko stabilnost. Če so ZDA s svojim neodgovornim finančnim sistemom globalno gospodarstvo vrgle iz tira, pa EU z nerazumno drastičnostjo fiskalne konsolidacije preprečuje, da bi prišlo do ponovnega okrevanja. Nadaljujte z branjem

Je že čas za drugačno ekonomsko politiko?

Bine Kordež

V teh dneh beremo o koalicijskem usklajevanju glede ukrepov na področju pokojnin. Verjamem, da se bo g. Erjavec ponovno boril »kot lev«, da bi do znižanja ne prišlo, saj so »upokojenci že dovolj prispevali k razreševanju finančne krize«. Na drugi strani pa bo finančni minister poskušal dokazati, kako je ta ukrep nujen za vsaj delno izboljšanje proračunske situacije. Seveda pa obe strani zanemarjata ključen argument in sicer, da tudi morebitno znižanje pokojnin proračunskega primanjkljaja ne bo zmanjšalo, zaradi česar bi bil ta ukrep neučinkovit in torej nepotreben. Kar bi privarčevali pri izdatkih, bi se v pretežni meri odrazilo v nižjih proračunskih prihodkih in končni finančni rezultat bo enak, nezadovoljstvo pa ogromno. Sedaj bi bil verjetno že čas, da bi tudi na finančnem ministrstvu (pa še kje) dali na mizo aktualne proračunske številke ter potegnili vzporednice s sprejetimi in deklariranimi ekonomskimi ukrepi zadnjih vlad. Nadaljujte z branjem

Slabe državne banke

Črt Kostevc

Znano je, da treh bank, ki so v neposredni (NLB in NKBM) in posredni (Abanka) državni lasti, v trenutnem stanju praktično ne moremo niti podariti, kaj šele prodati. Zadnja leta delamo za njih, saj njihove poslovne napake popravljamo s svojimi prihranki in z zadolževanjem prihodnjih generacij davkoplačevalcev. Namesto da bi banke delale za gospodarstvo in omogočile normalen potek poslov, ki so življenjsko odvisni od finančnih posrednikov, zadnja leta gospodarstvo rešuje njih. Pa vendar odločitve o tem, kaj z državnimi bankami narediti, nismo sposobni sprejeti že vse od osamosvojitve. * Nadaljujte z branjem

Po gospodinjsko o varčevanju in dvigu DDV

Bine Kordež

Ob trenutnih proračunskih težavah ter dvigovanju davkov je seveda običajen komentar in pomislek, da pač požrešna država troši preveč. In če bi odpustila vse nepotrebne birokrate, ki nas tako samo obremenjujejo in so sami sebi v namen, ne bi bilo potrebe po dvigovanju davkov. Dodatno pa dvig davkov (DDV) zmanjšuje potrošnjo in posledično hromi gospodarstvo. Tudi na moje zapise dobim občasno kak tak komentar, ki ima seveda svojo logiko in tudi argumente. A država vseeno funkcionira drugače kot gospodinjstvo, zaradi česar so tudi ukrepi in posledice drugačne. O tem lahko seveda prebiramo razne razprave in strokovno podkrepljene analize, včasih pa ni odveč na problem pogledati tudi z drugega, bolj preprostega vidika – ki je mogoče še bolj nazoren, točen ter razumljiv. Nadaljujte z branjem