Stane Kovač je ta teden v Financah lepo popisal odziv finančnih trgov na izvolitev vlade Alenke Bratušek. Ko je Bratuškova 20. marca v državnem zboru predstavila ekonomski program svoje vlade (konec javnofinančnega varčevanja, preobrat pri sanaciji bank in nedefiniran zagon gospodarstva), so finančni trgi zašli v paniko (glej sliko 1). Obrestne mere na 8-letne slovenske obveznice so v enem tednu zrasle na 6.37%.
Vir: Finance
Ta eksplozija cene zadolževanja ni bila posledica ciprske okužbe same po sebi, saj je cena zadolževanja za druge šibke evrske države (Italija, Španija) ostala na enaki ravni kot prej (slika 2).
Vir: Finance
Nato je v paniko zašla tudi Bratuškova in po enem tednu spremenila retoriko. Na srečanju nekega obskurnega ženskega kluba je 28. marca obrnila ekonomski kurz nove vlade v: “Prioritete vlade so sanacija bank, konsolidacija javnih financ, zagon gospodarstva ter povrnitev zaupanja v politiko in državo“. In če pogledate še enkrat sliko 1, boste videli, da se je panika na finančnih trgov glede Slovenije zaradi tega malce polegla.
Toda nezaupanje do Slovenije na finančnih trgih ostaja še naprej visoko. Stane Kovač razloge za nezaupanje finančnih trgov do Slovenije lepo pedagoško strne v tri točke:
Prvič, eksplozivna rast cene zadolževanja Slovenije je v prvi vrsti posledica izvolitve nove vlade Bratuškove, ki so jo finančni trgi prepoznali kot izjemno tvegano in zato tudi močno dvignili premijo za tveganje za slovenski državni dolg.
Drugič, premierka je zaupanja nevredna političarka, ki čez noč oportunistično spreminja stališča do ekonomske politike glede na dane okoliščine in ne razume glavnih vzrokov slovenske gospodarske krize in zato tudi ni zmožna ponuditi ustreznega zdravila za zdravljenje naše ekonomske bolezni, to je zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, slaba banka in takojšne odprtje močno prezadolženega in podkapitaliziranega gospodarstva tujemu kapitalu.
In tretjič, pod vlado Bratuškove je Slovenija dobila pečat neverodostojne, banana države, saj finančni trgi ne morejo vedeti, kdaj bo premierka spet na glavo postavila svoja stališča do ekonomske politike, se začela znova sklicevati na »resno« stroko in prelomila dano besedo kupcem državnih obveznic, ki naši državi posojajo milijarde evrov.
Slovenija je na “watch listi” in vsako najmanjšo napako ali neprimerno izjavo katerega izmed ključnih politikov finančni trgi nemudoma kaznujejo. Spomnite se na lansko leto, ko je bivši predsednik vlade Janez Janša razburkal finančne trge z izjavami o možnosti grškega scenarija ali o možni nelikvidnosti proračuna (slika 3).
Slika 3: Razlike v donosu slovenskih in italijanskih 10-letnih obveznic – dnevni podatki, obdobje 1.5.2012 – 16.10.2012
Vir: Dolg jezik, dražji denar.
Politiki morajo držati jezik za zobmi in izvajati nujne reforme: sanacija bančnega sistema, konsolidacija javnih financ in povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva s strukturnimi reformami in ukrepi za zagon gospodarstva.
DAMIJAN blog 
To kar delajo finančne ustanove,, je navadna špekulacija in čisto nič drugega. Tako kot so iz nič ustvarili denar, je sedaj tudi napad na Slovenijo. Po mojem mnenju bi bilo čisto vseeno kaj bi Vlada naredila, bi se položaj Slovenije poslabšal. Ker so vse te finančne ustanove vse privat in jim je prvi cilj dobiček, pomeni, da te ocene dajejo na podlagi tega kdo plača te ocene in koliko da za to. Ker pa je vrjetno interes, da pokupijo slovenska še uspešna (državna) podjetja po čim nižji ceni, so pa pritiski na državo, da jih čim hitreje proda in verjetno še vedno ne bo dovolj za pomiritev finančnih trgov. Če bi resnično želeli pomagati Sloveniji in tudi drugim državam, ki so zašle v krizo, bi tako kot banke delajo s krediti podjetij,, da kredite reprogramirajo in s tem pomagajo, da se država postavi na noge in na daljši rok odplača kredite. Ampak to ni namen, ker če želijo pokorne države jih je potrebno še bolj zakreditirat, tako da so te države čisto odvisne od finančnih ustanov in potem one delajo kar hočejo.
Kot je igor Vuksanovič napisal v Mladini, da bi bilo potrebno spomniti Nemčijo, kako so ji odpisovale dolgove zaradi 1. in 2. svetovne vojne in prav tako reprogramirali njene kredite na dobo daljšo od 50 let.
zanima me pa kje je tukaj Evropska obveznica, in kje je tukaj Evropska bonitetna hiša. ne da nam neke ameriške privat bonitetne hiše dajejo ocene za evropska podjetja in države.
Bi pa zelo rad dobil informacijo, kaj pomeni za Slovenijo, če izstopi iz evra in ponovno uvede domačo valuto Tolar., Ali je narejena kakšna analiza in kakšni so rezultati.
Lahko bi se malce zgledovali po Islandiji in pustili propasti banke katere so se zainvestirale. Pa malce se vprašajmo kje je Islandija sedaj, kje pa so države v EU?
Všeč mi jeVšeč mi je
@Aleš Ravnik
Predlagam ti včasih naporno psihološko igrico zamenjave vlog. Pripravi dva stola, enega pusti praznega. Sedi na prvi stol in vprašaj namišljeno osebo na drugem stolu ali ti posodi dva jurja evrov…presedi se na drugi stol in odgovori prvemu stolu ob tem, da veš, da je namišljeni osebek na prvem stolu gambler in bo ves tvoj posojeni denar pognal na ruleti direktno v nepovrat, kar redno počne že leta. Ugibam, da ga boš iz prve poslal v tri pizde materine in na kakšne oderuške obresti ne boš niti pomislil, right?
@jpd
Žal se moram končno s teboj strinjati, da so bile vse javne grožnje o nelikvidnosti proračuna, grškem scenariju ipd. popolnoma nepotrebne. Namenjene so bile domači javnosti, da bi se pravočasno zbudila iz socialistične omame in podprla reforme. Mizeren končni izplen pa lahko med drugim opaziš tudi iz nekaterih riplajev na tvojem blogu…
Všeč mi jeVšeč mi je
Dule, morda sem se včasih še naivno spraševal, ali gre samo za posamezne bebce, zdaj pa že dolgo časa vem, da gre za splošno razširjen state of mind. Oziroma za bebce v zelo velikem številu.
Pa naj mi Ravnik oprosti, ampak tako bebav komentar težko prežvečiš, če si normalno inteligenten. Pa si je dovolj odgovoriti na zelo preprosto vprašanje: Kdo je Slovenijo silili, da najema kredite v tujini?
Všeč mi jeVšeč mi je
Spet se moram strinjati z zadnjim stavkom 🙂 Politiki bi morali seveda biti v službi javnosti in kot prvo narediti vse kar je potrebno, da se izvlečemo iz krize. Strinjam se tudi s prioritetami nujnega programa, kajti Slovenija nima veliko manevrskega prostora, še posebej, ker ni monetarno suverena.
Druga stvar, ki bi se je prav tako morali lotiti TAKOJ pa je reforma sodstva in delovanja pravne države (ki pri nas ne obstaja). Tudi to bi po mojem mnenju morala biti ena izmed prioritet.
Bi pa na kratko dal komentar k dvema grafoma: na prvem se zdi, da so donosi na obveznice padli dan, dva PREJ, ko je Bratuškova obrnila ploščo. Na tretjem pa Janševa izjava o nelikvidnosti (31. 8. 2012) izgleda ni imela za posledico nekega omembe vrednega dviga donosa. Zanimivo …
Prav tako bi tudi sam pokomentiral Alešev komentar, ki se mi v določenih točkah niti najmanj ne zdi bebav. Drži, da so zavezniki Nemčiji po 2. svetovni vojni odpisali dolg in da je bil to pomemben faktor pri ponovnem vzponu. Kljub temu pa ni bil edini.
Prav tako se strinjam, da bi lahko tudi EU ustanovila svojo bonitetno hišo (zakaj morajo večino trga imeti zgolj tri ameriške hiše?). Drugo vprašanje pa je, koliko bi se te hiše med seboj dogovarjele in kakšni interesi so tudi tam vpleteni. Glede na njihovo soodgovornost pri sprožitvi zadnje krize, jim čisto ne moremo zaupati, dejstvo pa je tudi, da se bonitetne ocene vsaj do določene mere da uporabiti proti določeni državi.
Osebno menim, da glede naših obveznic finančni trgi (katere institucije so to točno?) niti ne paničarijo, na voljo imajo dosti drugih investicijskih možnosti, tako da jim ni treba nujno investirati v naše obveznice. Po drugi strani pa Slovenija obveznice MORA prodati. Iz tega stališča gledano, se dvig donosa (spet, do določene mere) lahko uporabi proti državi. Vprašanje je seveda, v kolikšni meri se takšno mehko izsiljevanje v resnici dogaja. Tu bi stvari verjetno najbolje osvetlile izpovedi insiderjev finančnih (oz. bonitetnih) hiš.
Kljub temu, da si Jože o tem že pisal, se strinjam, da bi bilo dobro narediti temeljito analizo glede izstopa iz evra. Seveda pa bi bil največji problem, ker bi bili dolgovi še vedno denominirani v evrih. In prav tako: brez sanacije bank, olajšanja okoliščin za poslovanje podjetij in uvedbe pravne države (s tem, da so eni in isti prisesani na položaje in rente brez posledic) ne bi nič naredili.
Glede propada državnih bank: ja, tudi moja prva impulzivna reakcija je, da jih pustimo propasti (nekaj časa sem misli, da je to dobra ideja). Toda zadeve se je treba lotiti s trezno glavo in premisliti o vseh možnih posledicah. Zadeva kljub vsemu ni tako preprosta. Časa nimamo veliko, sredstev tudi ne, zato se je treba odločiti za opcijo, ki bo državo stala najmanj in ki bo lahko izvedljiva v čim hitrejšem možnem času. Če je to slaba banka, naj bo slaba banka.
Za svoje stanje smo si krivi čisto sami. Res je, nihče nas ni silil, da smo najemali kredite, vsak se sam odloča, ali ga bo vzel ali ne. Imeli smo res dobro priložnost, da v dvajsetih letih zgradimo državo podobno Švici (če uporabim ta oguljen izraz). In kje smo danes? Mene je dejansko sram.
Če zaključim: za svoj položaj smo si krivi sami in sami se moramo iz tega sranja izvleči. In to čimprej.
Všeč mi jeVšeč mi je
@ praprotnik
Švica v 20 letih. Sure, kaj pa?
@ damijan
Ne gre za vprašanje inteligence, ampak za vprašanje vrednotenja. Če verjameš, da je imel hlapec Jernej prav, potem se ti zdi tudi prav, da bogatuni malo odvežejo mošnjiček, ker denar pač potrebujemo in bi bilo tako pravično. Če pa tega ne verjameš, imaš pa za blaznega tako hlapca Jerneja kot tudi Ravnika.
Nesreča hlapca Jerneja je, da imajo denar ponavadi tisti, ki so mišljenja, da je hlapca Jerneja potrebno zabrisati v ogenj.
Nesreča “klasika” je, da je ideja hlapca Jerneja hudo privlačna in so ljudje silno dojemljivi zanjo. Zlasti, če nimajo kaj veliko izgubiti.
Pri nas živi ideja hlapca Jerneja. Hlapec Jernej je starejši od Juge.
Všeč mi jeVšeč mi je