Mark Serwotka, generalni sekretar sindikata britanskih javnih uslužbencev in zaposlenih v storitvenem sektorju, je danes v Guardianu objavil program desetih točk za zagon britanskega gospodarstva. Program je tako genialen in zveni tako domače, da ga moram deliti z vami. Hja, program dejansko izgleda natanko tako, kot da bi ga preplonkal od Križaniča v mandatu Pahorjeve vlade. Nikjer seveda ni govora o ukrepih za zagon gospodarstva, torej o ustvarjanju nove dodane vrednosti, pač pa zgolj o delitvi tega, kar že obstaja. Torej o povečanju plač v javnem sektorju, povečanju minimalne plače in socialnih transferjev, odpravi davčnih olajšav ter seveda o nacionalizaciji bank. Ne vem, če je Serwotka pogledal, kakšne učinke je skorajda do pike enak program imel v Sloveniji v letih 2009-2010, ko sta ga izvajala dvojec Križanič – Pahor. Priporočam pa, da si pogleda. Nadaljujte z branjem
Monthly Archives: marec 2013
Prodaja državnega premoženja: zakaj in s kakšnimi posledicami?
Jurij Žurej
Nekaj razmišljanj na zapis gospoda Bineta Kordeža: »Prodaje državnega premoženja: Odrešilnih 25% + 1 glas?«. Zapis g. Kordeža nedvomno drži glede procesa. Vsebinsko pa: država naj se končno odloči kaj je v dejanskem strateškem interesu, ostalo pa naj se proda v celoti in naj se ne “telovadi” s 25%+1 glas. Pravno in dejansko gledano je takšen % neumnost, saj se ga, kot je zapisano v prispevku g. Kordeža, da dokaj lahko obiti, in sicer na 100 in 1 način in sam sem videl teh primerov v praksi nešteto. Nadaljujte z branjem
Šušteršič o proračunskem rebalansu Bratuškove
Mandatarka je torej napovedala večje izdatke države in višje davke. Kaj bi to pomenilo za primanjkljaj, ni razložila, iz poudarjanja gospodarske rasti pa sklepam, da bi se ji zdelo smiselno načrtovati večji primanjkljaj. To je namreč edina pot, da proračun kratkoročno manj negativno vpliva na gospodarsko rast. Nadaljujte z branjem
Kakšnega “gazdo” potrebuje Slovenija? Odgovor Gašparju G. Mišiču
To moje razmišljanje se nanaša na post Mar Slovenija res potrebuje »gazdo«? in na odziv Gašparja Gašparja Mišiča. Prvič, tudi jaz sem mnenja, da Slovenija potrebuje bolj odločno roko pri upravljanju države in da je samoupravnega dogovarjanja in parlamentiranja v tej državi odločno preveč. Toda to še ne pomeni, da je nujno krivda na “profesorjih”. V zadnjih dobrih 20 letih smo imeli na ministrskih mestih večinoma ne-profesorje in kakšno petino ali manj profesorjev, kar že samo po sebi spodbija vašo tezo o korelaciji med slabim vodenjem in “profesorsko profesijo”. Če pogledate samo gospodarske resorje, se denimo vrhunski menedžer Dragonja, Vizjak ali kot zadnji nekdanji menedžer Žerjav niso izkazali nič bolje od kakšnega Mencingerja ali Lahovnika. Vsi so bili zelo medli in neodločni. Nadaljujte z branjem
Prodaje državnega premoženja: Odrešilnih 25% + 1 glas?
V strategijah prodaje državnega premoženja se najpogosteje pojavlja zahteva, naj država kot dosedanja lastnica zadrži vsaj 25 % lastništva plus en glas. V skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah je za ključne odločitve na skupščini delničarjev potrebna tričetrtinska večina glasov in z omenjenim deležem lahko država prepreči sprejem sklepov, ki ji niso po godu. Načeloma to drži, a v praksi s takšnim deležem lastništva lahko samo nekoliko »nagaja« večinskemu lastniku pri izvajanju njegove strategije, pri čemer pa jo ta vloga precej stane. Nadaljujte z branjem
Global Development Network Awards 2012
Gear up to submit new research proposals and completed papers for the 2012 GDN Global Development Awards and Medals Competition (AMC). The Global Development Network is inviting researchers from developing countries and transition economies to submit proposals and completed papers. Here is your chance to receive up to US$ 30,000 as part of the Competition. Nadaljujte z branjem
Krugman o “integriteti” Heritage Foundation
Paul Krugman na blogu navaja zanimivo anekdoto o “integriteti” oziroma načelnosti desničarskega think tanka Heritage Foundation, ki objavlja sicer znano in močno citirano lestvico Economic Freedom. Pri tem najprej navaja zapis iz Washington Posta o nenadni spremembi kurza Heritage Foundation glede ocene situacije v Maleziji – od kritike do hvaljenja, seveda takoj zatem, ko je predsednik Heritage Foundation posredno prišel na plačilno listo malezijske vlade: Nadaljujte z branjem
Naraščajoč output gap kot svarilo za preobrnitev politike varčevanja v EU?
Zsolt Darvas iz Bruegla, bruseljskega think tanka, v luči zadnjih napovedi Evropske komisije glede gospodarske rasti piše o nujnosti razmisleka o preobrnitvi makroekonomske politike EU od varčevanja k fiskalnemu stimuliranju. Jasno, output gap (razlika med dejansko in med potencialno možno gospodarsko rastjo) v EU narašča (iz -1.2% v 2011 na -2.9% v 2013), medtem ko v ZDA upada (iz -1.6% v 2011 na -1.3% v 2013). Nerodno je, da se je začel povečevati tudi v najbolj “prudent” državah EU – Nemčiji in Nizozemski, kar pomeni, da zaradi recesije v nekaj “južnih” državah močno trpi tudi gospodarska aktivnost v “severnih” državah. Nadaljujte z branjem
Imajo Kitajci v lasti ZDA?
Pred nekaj tedni, ko sem pisal o globalizaciji, sem kot eno izmed ključnih vprašanj stabilnosti svetovnega gospodarstva v prihodnje navedel krhko razmerje v trgovinsko – finančnih odnosih med ZDA in Kitajsko. Natančneje, krhkost razmerja, v katerem Kitajska kupuje ameriške državne obveznice in s tem financira ameriški trgovinski deficit, ali preprosteje – financira ameriški uvoz kitajskega blaga. Ta naraščajoča ameriška odvisnost od kitajskega financiranja je poskrbela za številne skrbi v ZDA in je bila eno izmed ključnih predvolilnih vprašanj lansko leto. Torej ali imajo Kitajci v lasti ZDA? * Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 