Stanko Štrajn

Vstajniki bodo v soboto protestirali zaradi razmer v Sloveniji, do katerih so pripeljali tudi ekscesi, kot je TEŠ 6. TEŠ 6 seveda ni Slovenija v malem, zato celotne politike in gospodarstva v Sloveniji ni mogoče enostavno obravnavati na tem primeru. Pa vendarle. *

Poudariti moram, da so vse pogodbe, ki jih je TEŠ 6 sklenil za naročilo opreme in gradnjo, pravno nične, ker naročila niso bila oddana po postopku javnega naročanja. Posledica ničnosti je možnost razveze pogodbe, pri kateri vsaka stranka vrne oziroma plača, kar je prejela, izključena pa je odškodninska odgovornost za razvezo pogodbe. Tako pade glavni argument zagovornikov nadaljevanja gradnje, da bi ustavitev del povzročila preveliko škodo, zaradi odškodnin zaradi enostranske razveze pogodbe. Na ta dejstva sem v času Pahorjeve vlade opozoril Zares-ova ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika in ministrico Darjo Radič ter tajnika Zares-a Bogdana Biščaka. To dejstvo je bilo tudi izrecno navedeno v kazenski ovadbi, ki jo je v imenu družbe Hemon iz Belgije zaradi zlorab vložil odvetnik Boštjan Penko. Očitno je, da pristojno ministrstvo in stranke, ki ga obvladujejo, ter Vlada RS tega dejstva ne želijo uporabiti. V primeru razveze pogodb bi TEŠ v nadaljevanju gradnje lahko znižal stroške z 1,3 milijarde EUR na recimo 700 do 800 milijonov EUR. V tem primeru bi nemara investicija, ki bi realno smela stati 600 milijonov, po splošno znani formuli, ki velja za Evropo, 1 milijon = 1 MW moči, bila celo ekonomsko sprejemljiva. Evidentno je, da trenutna oblast ni pripravljena, enako kot vse do sedanje v zgodbi TEŠ 6, zapraviti priložnosti, da na vsak upravičeno porabljen evro investicije porabi še do dva evra za korupcijo in ropanje javnega denarja. To je cena, ki jo bo plačalo slovensko gospodarstvo in gospodinjstva preko cene elektrike, ki so in bodo bistveno višje od cen v EU. Zato naše gospodarstvo ne more biti konkurenčno, naš standard pa bo nujno še bolj padel proti dnu. Nauk je enostaven. Zato, da vplivni posamezniki v energetiki in politiki obogatijo, mora Slovenija in njeno prebivalstvo obubožati. To je primitivizem, ki ga je treba razgaliti in preseči, ali pa nehajmo sanjati o lepih načelih iz Manifesta za drugačno Slovenijo.

TEŠ 6 je torej nazoren primer pokvarjenosti desne in leve vlade, ki ji ni mar, kako bomo živeli, temveč ji gre zgolj za to, da zagotovi primitiven sistem, ki omogoča ropanje javnega denarja.

Ne gre za pomanjkanje zakonodaje, ampak za delovanje ljudi v okviru danega sistema in to je treba spremeniti tudi pri preiskovanju TEŠ 6. Gre za tri stvari, in sicer ekonomičnost in racionalnost odločitve, finančni primitivizem in koruptivnost okoli projekta. Prva zahteva jasno investicijsko odločanje po principih in v skladu s Kodeksom poslovno finančnih načel (KPFN). Odgovornost pristojnih je torej priprava in predstavitev projekta po poslovno finančnih in drugih načelih, nato pa gre za vodenje investicije pod nadzorom pristojnih organov s ciljem: zagotoviti doseganje gospodarskih ciljev v javnem in ne v privatnem interesu. Ker gre za javna sredstva, je vodenje investicij nujno v pristojnosti izvršilne oblasti, ki je prav pri TEŠ 6 v celoti zatajila in omogočila, če ne celo vodila, poslovanje s ciljem doseči okoriščanje na račun mnogo preplačane investicije. Vse brez postopkov javnega naročanja. Takšno okolje je seveda izvor koruptivnosti, zaradi katere slovensko gospodarstvo hitro nazaduje.

Vendar ne gre vsega mešati. Finančni primitivizem je ignoriranje poslovnofinančnih strokovnih načel in dela ter priprave odločitev in odločanja po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD), Zakonu o finančnem poslovanju (ZFPPIPP) in Kodeksu poslovnofinančnih načel (KPFN). Takšnega načina dela, kot v primeru TEŠ 6, je v našem gospodarstvu in javnem sektorju obilo. Tak način dela med drugim izrazito podcenjuje tveganja – tako tveganja projektov, kot tveganje podjetja samega in še potencialne izgube drugih deležnikov.

Takšen finančno primitiven (organizacijski vidik tega je “šibka finančna funkcija”) način vodenja gospodarstva je izjemno plodno okolje za generiranje vseh vrst prevar in v takšnem okolju se ropanje denarnih tokov in korupcija z lahkoto razbohotita. Finančno primitivno okolje, kraja in korupcija začnejo poganjati sami sebe v začaranem krogu in po principu snežne kepe dosežejo neslutene, sistemsko pomembne razsežnosti plazu, ki ga ni več mogoče ustaviti. Zato ne smemo ravnati po logiki, da so za korupcijo krive investicije, ki bi jih zato bilo začasno potrebno zadržati. Zahtevati moramo, da se pri investicijah preneha z zlorabami, ki jih omogoča finančni in politični primitivizem.

Pri finančnem primitivizmu govorimo o hudi rak rani v gospodarstvu in državi, ki prekomerno in nepotrebno hazardira zaradi sistemske nestrokovnosti in nažira samo bistvo gospodarskega sistema ter tvori podlago vseh vrst ekonomskih politik, ki omogočajo sistem uničevanja narodnega gospodarstva.

Zato je TEŠ 6 le simboličen primer, ki ga lahko uporabimo kot nazoren zgled tega, zakaj v protestih preganjamo finančni primitivizem in šibko finančno funkcijo in s tem tudi okolje za krajo in korupcijo. Ker so sam finančni primitivizem in škoda, ki izhaja iz njega, ter tudi korupcija in kraja, utemeljeni na šibki finančni funkciji in finančnem primitivizmu, tako očitni, če pogledamo z vidika veljavnih predpisov, je prav tragikomično ali pa celo zarotniško in resnično mafijsko, da tega nihče ne opredeli kot bistven problem, ki ga moramo prvenstveno preseči, če želimo iziti iz krize, v kateri smo in se le še poglablja.

TEŠ6 je torej potrebno uporabiti, ne pa ga izpostaviti kot razlog nezadovoljstva, saj je samo primer, ki kaže, zakaj smo protestniki ogorčeni nad oblastjo, ki producira sistem razbohotenega primitivizma v Sloveniji.

_______

* Izvorno objavljeno v Glasilu Odbora za pravično in solidarno družbo