Smrdi do neba – Ekološka bomba iz Šoštanja

Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu

Pravijo, da naj bi ekonomisti gledali samo številke, da naj bi gledali samo na neposredne finančne učinke neke dejavnosti in da popolnoma zanemarjajo posredne učinke oziroma eksternalije. Ta pogled je seveda popolnoma zgrešen. Namreč prav ekonomisti so tisti, ki so v znanost vpeljali pojem eksternalij ter metode za njihovo kvantitativno ovrednotenje. Ekonomisti so tisti, ki denimo predavajo ekonomiko okolja in ekonomiko transporta, kjer so zelo jasno opredeljeni koncepti negativnih eksternalij teh dejavnosti in njihov priračun v skupne stroške teh dejavnosti.

Seveda pa ekonomiste redkokdaj pokličejo bodisi pripravljalci nekega projekta bodisi pristojni državni organi, da naj izdelajo celovito analizo stroškov in koristi nekega projekta. Običajno jih pripravljalci projekta pozovejo le, da ovrednotijo neposredne finančne učinke projekta, niti slučajno pa ne želijo, da bi se lotili ovrednotenja tudi eksternalij tega projekta. Predvidevam, da je bila takšna tudi vloga sedanjega finančnega ministra Francija Križaniža, ko je – preden je postal minister – delal ekonomske študije za Termoelektrarno Šoštanj o ekonomskih učinkih izgradnje šestega bloka termoelektrarne v Šoštanju (TEŠ 6).

Glede TEŠ 6 se kot ekonomist težko ne strinjam s klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj in pravnikom Gojkom Staničem. Hkrati se kot ekonomist glede iste teme absolutno ne strinjam z ekonomistoma (in ministroma) Francijem Križaničem in Matejem Lahovnikom, ki sta glavna protagonista naložbe v TEŠ 6. Prvič, pri TEŠ 6 gre najprej in predvsem za narodnogospodarsko nesmiseln projekt, ki ne zdrži presoje z vidika alternativnih naložb v druge energetske projekte. Drugič, iz okoljevarstvenega vidika vidika je projekt TEŠ 6 ekološka bomba. In tretjič, v sami izvedbeni fazi projekta pa gre za – iz povsem mikroekonomskega vidika – izjemno neracionalen in drag projekt. Poglejte si dejstva in sami presodite.

Najprej, kaj pri TEŠ 6 dobimo za projektno načrtovan denar? Projektna vrednost šestega bloka termoelektrane Šoštanj se je od začetno predvidenih 600 milijonov evrov skorajda podvojila na – po zadnji uradni oceni – 1.103 milijone evrov. V energetski panogi velja »čez prst« pravilo, da pri gradnji energetskih objektov stane 1 MWh približno 1 mio evrov. TEŠ 6 bo imel nazivno moč 600 MWh, končna vrednost projekta je torej po pravilih stroke višja skoraj za dvakrat. Kam bo šlo teh preveč plačanih 500 milijonov evrov? Tudi če upoštevamo stroške financiranja projekta, ki znašajo po uradni oceni 106 mio evrov, je projekt glede na pravila panoge še vedno predrag za skoraj 400 mio evrov.

Če se javnost upravičeno razburja zaradi projekta Patria, ki naj bi stal skupaj 276 mio evrov in pri katerem naj bi »poniknilo« okrog 60 mio evrov, bi se morala zgroziti ob dejstvu, da gre pri projektu TEŠ 6, ki nas bo skupaj stal za 4 projekte Patria, kar sedemkrat več našega denarja (za poldrugi projekt Patria) neznano kam. Jasno je samo to, da bomo projekt močno preplačali in da bodo v tem projektu udeleženi dobili za okrog 400 milijonov evrov denarja več, kot bi ga smeli dobiti po uveljavljenih standardih. Zanimivo je, da se zadeve še ni lotila Komisija za preprečevanje korupcije.

Drugič, predvidena cena električne energije, ki nam jo bo dobavljal TEŠ 6, je pregrešno visoka. Za ponazoritev, cene električne energije za 1 MWh v letu 2008 v Sloveniji iz različnih energetskih virov so bile naslednje: Dravske elektrarne – 19,5 eur, JEK-1 – 26,4 eur, druge hidroelektrarne – 32 do 44 eur, skupaj pet dosedanjih blokov TEŠ – 47,8 eur, termoelektrarna Trbovlje – 52,3 eur, TE-TOL Ljubljana 59 eur. Načrtovani šesti blok TEŠ, ki naj bi začel poskusno obratovati konec leta 2014, pa nam bo dobavljal energijo po predvideni ceni 71,5 eur za 1 MWh. Za primerjavo, 1 MWh električne energije v letošnjem letu na evropskem trgu stane 51 eur, terminske pogodbe za dobavo v letu 2015 pa znašajo 61 eur za MWh. Električna energija iz TEŠ 6 bo torej leta 2015 vsaj za 10 evrov na megavatno uro (za 17%) dražja od energije, ki bi jo uvozili. In za dvakrat dražja od energije, ki bi jo pridobili iz hidroelektrarn ter za trikrat dražja od energije, ki jo dobivamo iz jedrske eletrarne v Krškem. Vidite tukaj kakšno racionalno logiko investicije v TEŠ 6?

Tretjič, ekološki del zgodbe glede TEŠ 6 je še bolj grozljiv od čisto finančnega dela projekta. V letu 2008 so emisije CO2 v Sloveniji znašale 20 milijard ton, kar je za 14% iznad kjotskih meril. Zaradi tega naj bi Slovenija plačevala ekološko kazen zaradi prevelikih izpustov letno okrog 20 mio evrov. TEŠ 6 naj bi neposredno povzročal dodatnih 0,85 kg izpusta CO2 na 1 KWh proizvedene energije. Ob predvideni letni proizvodnji 1,1 GWh bo tako TEŠ 6 povečal izpuste CO2 za skoraj eno milijardo ton oziroma za 5% glede na skupne izpuste v Sloveniji. K temu pa je treba prišteti še posredne izpuste CO2 zaradi pridobivanja lignita (v višini 1,2 kg CO2 na 1 KWh kasneje pridobljene energije iz lignita), ki se uporablja v TEŠ. Sam izkop lignita namreč za seboj potegne porabo energije, ki seveda povečuje izpuste toplogrednih plinov. In ker se pri izkopu lignita v Velenju uporablja predvsem električna energija iz Šoštanja, je ta posredni škodljivi učinek delovanja termoelektrarne Šoštanj še toliko večji.

Četrtič, nacionalni energetski program je v skladu z Belo knjigo EU o obnovljivih virih energije predvidel, da naj bi v letu 2012 iz obnovljivih virov energije pridobili 12% vse energije. Vendar pa (po Umarjevem Poročilu o razvoju 2009) Slovenija po letu 2004 vztrajno zmanjšuje delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije. Leta 2007 se je ta delež zmanjšal na le še 10%. EU si je zadala za cilj, da do leta 2020 delež obnovljivih virov poveča na 20% skupne porabe energije, Slovenija pa na 25%. Pri tem je Slovenija stavila predvsem na izgradnjo spodnjesavskih hidroelektrarn ter na majhne zasebne hidroelektrarne. Ti cilji postajajo z izgradnjo TEŠ 6 nedosegljivi. Prav zato se zdi projekt izgradnje TEŠ 6 »onkraj pameti«, saj bo Slovenijo ne samo bistveno in nepopravljivo oddaljil od teh ciljev, pač pa bo še dodatno obremenil okolje.

Petič, izgradnja TEŠ 6 je iz vidika finančne ekonomike porazno slabo pripravljena. Na to so opozorili tudi v EIB in EBRD, ki naj bi zagotovili kreditiranje projekta. V obeh institucijah pravijo, da priprava projekta ni bila v skladu z običajnimi standardi na tem področju, ko pogajanja o finančni plati projekta prevzamejo izkušene mednarodne finančne institucije in pravne pisarne, ki v pogajalskem procesu poskrbijo tako za znižanje neposrednih stroškov izgradnje kot tudi financiranja projektov ter seveda na pravno zaščito naročnika. Vsega tega v pripravi projekta TEŠ 6 ne boste našli, saj so projekt »po domače« pripravljali kar v TEŠ samemu in se zraven »podkrepili« še s kakšno »ekspertizo« bodočega finančnega ministra o splošnih pozitivnih učinkih projekta na slovensko gospodarstvo.

No, zato je finančna konstrukcija izgradnje TEŠ 6 natanko takšna kot je – visi v zraku. Finančni podatki, ki so jih v nadzornem svetu HSE kot odgovorni krovni družbi dali v javnost, so vsi lepo zaokroženi na stotico milijonov evrov – »300 milijonov evrov bodo znašali lastni viri HSE in partnerja oz. partnerjev, 100 milijonov evrov predstavljajo lastni viri investitorja, to je Teš, približno 500 milijonov evrov bodo znašali krediti EIB in EBRD, ostali krediti (HSE, poslovne banke, partnerji) pa 200 milijonov evrov.« Si predstavljate, da s podobno finančno konstrukcijo pridete na banko in želite pridobiti denimo kredit za hišo? Poslali vas bodo domov in vam rekli, naj pridete nazaj s konkretnimi številkami, pogodbami in predračuni. Pri nas pa sta finančno ministrstvo pod taktirko tega istega ministra, ki je delal ekonomsko »ekspertizo« v korist predlagatelja projekta, ter celotna vlada kar odobrili bianko poroštvo temu projektu v višini 600 milijonov evrov!

Pri projektu TEŠ 6 je zanimivo še to, da projekt podpirajo praktično vse politične stranke. Kritike iz opozicijske SDS letijo le na preveliko nazivno moč TEŠ 6 (nekdanji minister Vizjak namreč zagovarja manjšo moč, med 300 in 400 MWh), ne pa na samo vsebinsko zgrešenost projekta. Zanimivo je, da stranka Zares, ki je v svoj program vključila velik paket ekoloških ukrepov in ki se je zavzela za spodbujanje izgradnje 100 majhnih hidroelektran, proti temu projektu ne protestira. Morda zato, ker gospodarski minister prihaja prav iz te regije.

Da nekaj pri tem smrdi do neba, je jasno že šolarju v prvem razredu osnovne šole, še preden se seznani s številkami. Številke so namreč pri projektu TEŠ 6 zelo očitno absolutno drugotnega pomena. Seveda imam pri tem v  mislih številke z vidika stroškov za državo in nas davkoplačevalce, številke z vidika alternativnih energetskih projektov ter številke z vidika ekoloških in drugih posrednih stroškov projekta. Verjamem pa, da so številke še kako pomembne za tiste, ki so sodelovali pri pripravi projekta in tiste, ki bodo v njegovi izvedbi zaslužili za okrog 400 milijonov evrov več kot bi smeli.

Boste pa v podporo temu projektu slišali ogromno – nedokazanih – floskul o strateškem pomenu izgradnje TEŠ 6 tako z vidika učinkov na domače gospodarstvo kot z vidika delovnih mest v Šaleški regiji. Da se razumemo, po javno objavljenih informacijah ta projekt ne bo imel bistvenih učinkov na slovensko gospodarstvo – »tehnološka oprema bo stala približno 80 odstotkov, gradbena dela osem odstotkov, stroški investitorja bodo dva odstotka, stroški financiranja pa deset odstotkov.« Večina opreme bo iz tujine (Alstom), stroški financiranja gredo prav tako v korist tujih virov, v Sloveniji bo ostalo kvečjemu le 10% vrednosti projekta za gradbena dela in stroške investitorja.

Z vidika delovnih mest pa je zgodba na podobno trhlih nogah. Osnovni namen TEŠ 6 namreč naj sploh ne bi bil proizvodnja dodatne električne energije, pač pa alibi za ohranjanje rudnika lignita v Velenju. Gre za ohranjanje »slabih« delovnih mest z nizko dodano vrednostjo, ki so nevarna za zdravje zaposlenih, ki imajo izjemno negativne neposredne učinke na okolje ter negativne posredne učinke prek uporabe lignita z kurjenje v TEŠ 6. Za državo bi bilo bistveno ceneje ta rudnik v Velenju počasi zapreti in rudarje prekvalificirati ter namesto za TEŠ 6 sredstva nemeniti v energetske projekte, ki temeljijo na obnovljivih virih. Iz ekološkega (in tudi iz čisto ekonomskega) vidika je bistveno bolj smotrno vlagati v izgradnjo hidro elektrarn, tudi drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Predvsem pa je bolj smiselno ta sredstva preusmeriti v alternativne vire energije (sončna in vetrna ter delno biomasa) ter v energetsko bolj varčno gradnjo. Zanimivo je, da ta sredstva (subvencije in krediti EKO sklada) po podatkih Umarja na letni znašajo manj kot 30 milijonov evrov.

Če sklenem, pri TEŠ 6 gre za tako obupno slab energetski projekt, da je nujno potreben tako kritične presoje stroke kot tudi finančne in potikorupcijske revizije. Prav tako je treba o tako pomembnem projektu, ki ima tako pomembne posledice za proračun in za okolje, izvesti referendum. Javnost preprosto mora dobiti možnost demokratične odločitve ali se strinja s takšno porabo njenega denarja in ali je pripravljena prevzeti tudi negativne stroške tega projekta za okolje.

17 responses

  1. hvala.
    mogoče je to priložnost, da se internetno združenje prvič aktivira. politika baje razume ekonomiste – ker je projekt ekonomist raztrgal po vatlih lastne obrti je stvar jasna. projekt mora na smetišče.
    tja, pa še detajl v katerem se ne strinjam: pravijo (kdo pravi?), da ekonomisti gledajo samo številke. seveda jih gledajo – še tako so s svojo ideološkostjo (ali religgijo – to si naj kar sami razčistijo) zablodili, da so človeka kratko malo vstavili v matematično formulo (produkcijska formula) kar je vsekakor še najbolj podobno azteškemu verovanju, da mora število odrobljenih glav vsako leto rasti, drugače bodo bogovi prenehali držati nebeški svod nad glavami in se bo ta zrušil ter pobil vse. malikovanje boha rasti številk (kapital) je privedlo do še ene tragedije: pokola vsega življenja, ki ni človek. ker mora številka rasti sedanjih katastrofalnih osem milijard še nikomur ni dovolj, temveč v načelu z ekonomisti (a je treba našega malačiča omeniti?) trobijo o izumiranju. tako se je samo v sloveniji (pa bi morali čleta 2010 že skoraj na enem milijonu pristati) letos povevčalo število ljudi za najmanj 35000 (upam, da se sedaj še ne najde idiot, ki bo trdil, da bosanci niso ljudje) državljanov slovenije. a se sedaj komu svetlika, kako neskončno zgrešena vprašanja si postavlja svet na danskem. edino vprašanje, ki ga ima je globalno zmanjšanje natalitete. samo in izključno to. vse ostalo je samo posledica – in katastrofalne bedarije o izpustih in varovanju okolja so kot diletantizem propagiranja turizma – največjega uničevalca okolja na planetu .bože mili, ko bi res čevlje sodili le kopitarji in, ko za vraga nikoli ne bi ekonomisti poskusili varovati okolja. o tem je vse vedel sedeči bik iz plemena sijuxov nič pa verski fanatik neobstoječega svobodnega trga. ko bi le o okolju sodil ekolog (vda o odnosih živih bitij z njihovim okoljem)
    in za vraga prenehajte že propagirat kajfežovo kot varuhinjo okolja – to je šele diletantizem. če sam tridim,, da sem vrhunski jedrski fizik,m potem to sem? malo morgen

  2. Z veseljem prebral, imam pa dve vprašanji…

    Prvo, kako se računa cena električne energije? Glede na to, da imamo v SLO zelo stare hidroelektrarne (Fala 1913…sicer kasneje obnovljena, ostale iz 40-ih in 50-ih let, mislim, da je najnovejša od velikih iz 1978), verjamem, da so vse že odplačane in amortizirane. Torej, v primeru, da so stroški financiranja in amortizacije vključeni, lahko gornji izračun cene energije zavaja. V tem primeru bi bilo potrebno upoštevati ceno energije, ki bi jo proizvajala morebitna nova hidroelektrarna, ne pa starih elektrarn, ki prednjačijo na gornjem ceniku. Poleg tega, cena električne energije ni vedno edini kriterij izbire, kar pa spada bolj pod moje drugo vprašanje…

    Drugo, je pravzaprav bolj pripomba kot vprašanje. Nekoliko poenostavljeno, s stališča kvalitete elektroenergetskega sistema neke države niso vse elektrarne “enakovredne”. Imajo namreč različne diagrame obratovanja (dnevne-sončna energija ponoči, sezonske-sušni meseci pri pretočnih hidroelektrarnah…) in tudi s stališča dinamičnega upravljanja EES imajo elektrarne med seboj različne tehnične karakteristike… EES države je zelo kompleksna zadeva, zato v prispevku močno pogrešam pogled kompetentnega elektroenergetskega strokovnjaka na EES Slovenije, da bi dobili celovit in argumentiran vpogled v možnosti, ki jih sploh imamo na voljo…in te so daleč od neomejenih, če želimo, da nas vtičnice 24/365 ne bodo pustile na cedilu…

    Iz zgoraj navedenih razlogov se torej v nekaterih točkah težko objektivno opredeljujem do TEŠ6, kar pa seveda v ničemer ne opravičuje šalabajzerskega in “nov-čir-na-želodcu-mi-dela” postopka priprave…slednje mi skoraj že bolj spada v polje “internetne stranke”…

  3. Sem malo povprašal v tujino (referenčne ljudi) in pravijo, da je instalacija enega MW cca 2 miljona evrov -10% , v tem kontekstu pa to ni več, da bo nekdo pospravil velik denar. Morda ne bi bilo odveč še kam vprašat.

    lp

  4. Preden obširneje komentiram vsebino članka bi rad le opozoril na manjši lapsus avtorja. Energija (Wh) ni enaka moči (W). Dve različni stvari, sicer povezani s formulo P=dW/dt.

    Pa še nekaj dodatnega čtiva – članek dr. Jožeta Zagožna, sicer iz Dela (ne najdem na njihovi strani; http://www.bajta.si/forum/index.php/topic,736.msg44389.html#msg44389 ), ki širše razloži argumente “za”. Naj omenim, da naj bi TEŠ6 nadomestil (in nekaj malega dodal k proizvodni moči) stare bloke TEŠ, ki so bili glede izpustov in izkoristka PRECEJ bolj potratni …

    Glede članka pa se pravzaprav v celoti strinjam z gospodom Duletom Sedejem – malo peša pri strokovnosti na energetskem področju, ampak razkriva, da kot kaže pravzaprav noben večji državni projekt ne poteka v celoti kot bi moral in kar zvrti se mi v glavi, ko pomislim na prisklednike in “šalabajzerje”, ki so pri projektu očitno “dodatno služili” …

  5. Strinjam se, da bi v Sloveniji morali iskati okolju sprejemljivejše rešitve in namesto gradnje termoelektrarn prednost dajati pridobivanju električne energije iz obnovljivih virov. Projekt TEŠ 6 zagotovo ni del takšne usmeritve. To pa še ni zadosten razlog za pavšalne in zavajajoče kritike projekta. Ker so me v gornjem prispevku zmotile nekatere zavajajoče navedbe, ki vodijo do napačnih zaključkov, v nadaljevanju podajam nekaj komentarjev:

    1) Trditev, da v energetiki velja »čez prst« pravilo, da gradnja elektroenergetskih objektov stane 1 mio evrov na MW nazivne moči, ne drži. Če pogledamo v wikipedio, res najdemo takšno oceno za gradnjo termoelektrarn v ZDA v letu 2004 (1.300 dolarjev za kW, oziroma 1 mio evrov za MW), vendar brez navedbe vira. A pregled drugih virov s področja energetske politike pokaže, da je to precej pavšalna ocena. Investicijska vrednost gradnje termoelektrarn, po moči primerljivih s TEŠ 6, je v ZDA v letu 2003 znašala okoli 1,2 mio evrov na MW nazivne moči. V kolikor se je zajemal CO2, se je investicijska vrednost povečala na 1,6 do 2 mio evrov na MW nazivne moči. Ob upoštevanju teh vrednosti iz leta 2003 bi investicijska vrednost TEŠ 6 znašala v razponu od 720 mio evrov brez zajema CO2 do 960 oziroma 1.200 mio evrov v primeru zajema CO2 (odvisno od uporabljene tehnologije) (vir: R.C Sekar et al. Energy policy, No. 35, 2007; navzkrižno preverjanje z drugimi viri potrjuje navedbe v članku strokovnjakov iz MIT)

    2) Ocena »čez prst« drži še toliko manj, ker so se po nekaterih dostopnih podatkih cene gradnje termoelektrarn v zadnjih letih (po letu 2003) krepko povečale in so znašale vsaj 1,6 mio evrov na MW nazivne moči. Ocene v gornjem prispevku so torej zavajajoče, s čimer se pod vprašaj postavlja verodostojnost zaključkov.

    3) Tudi druge primerjave, na primer za elektroenergetske objekte, ki izkoriščajo obnovljive vire energije, kažejo, da so lahko vrednosti projektov gradnje elektroenergetskih objektov pri istovrstnih objektih glede na številne dejavnike, ki vplivajo na vrednost gradnje, pri najdražjih objektih tudi do dvakrat višje od najcenejših objektov.

    4) Vrednost projekta TEŠ 6 sama po sebi torej ni sporna. Vprašljivi so (lahko) drugi vidiki. Je bil projekt dobro pripravljen, je bila izbrana prava tehnologija, v kakšni meri izbrana tehnologija zmanjšuje negativne učinke na okolje in kako je pripravljena na izpolnjevanje sedanjih in bodočih okoljskih zahtev.

    5) Šele podrobna analiza projekta in ustrezne mednarodne primerjave, ki jih v gornjem besedilu ni zaznati, bi lahko pokazali, da je projekt neracionalen (v kolikor na primer ne bi bile izbrane prave tehnologije ali ne bi bile v zadostni meri upoštevane okoljske zahteve).

    6) Pri ceni električne energije ni mogoče operirati zgolj z vrednostjo naložbe, torej vrednostjo gradnje objekta. Upoštevati je potrebno stroške celotnega življenjskega cikla TEŠ 6, ki poleg gradnje upoštevajo še stroške goriva, delovanja, vzdrževanja in okoljske stroške (oziroma širše eksternalije).

    7) Točka 6) je še kako pomembna, saj je lahko vrednost gradnje nekaterih elektroenergetskih objektov, ki izkoriščajo obnovljive vire energije, enako visoka kot v primeru termoelektrarn ali celo višja. Razlika pa nastane v preostalih stroških življenjskega cikla, ki vplivajo na končno ceno proizvedene električne energije.

    8) Okoljski vidik, ki je prav tako omenjen v gornjem prispevku, seveda ni povsem nerešljiv. Če se omejimo zgolj na izpuste CO2, se ob uporabi ustreznih tehnologij izpusti CO2 lahko zmanjšajo do 90%, kar poveča stroške življenjskega cikla. Gradnja okolju prijaznejše termoelektrarne vrednost projekta poveča za 30 do 75%, odvisno od izbrane tehnologije, medtem ko so stroški obratovanja lahko tudi preko 100% višji. Vprašanje je, koliko lahko v TEŠ 6 zmanjšamo izpuste CO2 ob uporabi velenjskega lignita in predvideni tehnološki izvedbe termoelektrarne?

    9) Del, ki govori o ceni električne energije, je prav tako na trhlih nogah. Cena kWh električne energije iz termoelektrarne je odvisna od izbrane tehnologije in je lahko v primeru okolju sprejemljivejše rešitve do 75% višja kot v primeru klasične termoelektrarne. Zato cena 71,5 evrov za 1 MWh električne energije v letu 2015 iz termoelektrarne ni visoka sama po sebi. V primeru okoljsko sprejemljivejše rešitve je takšna cena (ob upoštevanju celotnih stroškov življenjskega cikla) v pričakovanih okvirih. Je pa res, da bi lahko bila v primeru klasične termoelektrarne (brez upoštevanja eksternalij) krepko nižja (med 40 in 50 evrov za 1 MWh). Vprašanje je torej, ali je predvidena cena res previsoka (glede na izbrano rešitev), ali upošteva okoljske stroške, oziroma, kaj to pomeni v primerjavi z drugimi viri energije?

  6. G. Damjan, predlagam uporabo pravilnih podatkov:

    1. nazivna moč TEŠ 6 ne bo 600 MWh, ampak 600 MW.

    2. emisije CO2 v Sloveniji v letu niso znašale 20 milijard ton, ampak 20 milijonov ton, torej tisočkrat manj.

    2. proizvodnja TEŠ 6 ne bo 1,1 GWh, ampak približno 2,8 TWh, torej 2.545 krat več.

    Pa prav lepo pozdraveljen.

  7. Pri oceni predvidene cene bi opozoril na nedavno izjavo ministra g. Križaniča, da bo država uvedla t.i. okoljski davek na izpuste CO2 in drugih toplogrednih plinov. Glede na pravni red EU ne vidim možnosti, da bi TEŠ 6 oprostili plačila davka, tako da sem skeptičen, ali bo na koncu cena res »samo« 71 EUR.
    Ali pa okoljskega davka ne bomo dobili.

  8. Če odštejem tipično mešanje moči in energije (MW-MWh) je meni drugo malo nejasno. 1100 GWh velja očitno za peti blok, pa tudi 2,8 TWh za šesti ni edina številka ki se jo da najti. Nekateri zagovorniki gradnje navajajo 3450 GWh torej 3,45 TWh.
    http://www.energetika.net/si/novice/intervjuji/dr-uros-rotnik-neizveden-projekt-gradnje-tes-6-bi-bila-nacionaln
    Problem je tudi z izpusti: 20 mio ton ali 20 mio kiloton?
    http://www.finance.si/253987/Slovenija_bo_pla%E8ala_80_milijonov_evrov
    A je 20 mio kiloton 20 mrd ton ali ne pa ne vem.

  9. Ta prispevek me je spomnil na grozljive prizore termoelektrarne v Aachnu, na apokalpitncni dim, ki se vali po dolini v km dolgih izpustih crnega toka, ki izgleda neskoncen…da te je groza, ko se peljes mimo.

    Potrebujemo nove, ciste vire energije, ne pa tega sita.

    Proti, proti in proti!

    Hvala za tako izcrpen prispevek!

  10. Bogata smo mi dezela, ce si privoscimo tovarno aluminija, ki pozira elektricno energijo. Ali je tudi to v interesu delovnih mest? Porabimo 300 kW x 365 x 24 ur za sirjenje pristne domace besede po EU cez Domzalski srednjevalovni AM oddajnik. Vsaj se upamo omeniti dovoljnih ministrstev za 2M dezelo. Ampak delovna mesta bi bila spet ugorzena. In moja sstromarska pokojnina…

  11. Ob takih stvareh se človek v tej državi počuti nemočnega. Vsiljujejo nam projekt, ki je v temeljnjem nasprotju z ekologijo, ekonomijo in prizadevanji za zmanjšanje korupcije.

    Glasu proti pa skoraj ni. Ga. Kajfež Bogataj in g. Damijan.
    Kje je protikorupcijska komisija? Kako je mogoče, da ista oseba piše študijo o upravičenosti projekta in potem o tej isti študiji odloča?

    Kje je opozicija? Gre za mega projekt, vi pa nič?

  12. okoljski in se pri tem omejimo na CO2 Dušan? Ta dušikov plin je domet pameti ekonomije Dunajske šole iz leta 1985 ter verjetno primerljivih v Eu iz zgodnjih 80-ih prejšnjega stoletja.
    tak monstrum in ekološki debakel vključuje rudarjenje, transport najslabšega premoga, kar jih planet premore (lignit z enormnimi primermi), posek in pozidav o nepreglednih hektarjev površin (posredno in neposredno) izpuste v atmosfero prav vseh kemijskih elementov in njihovih neštetih, tudi, ekotoksičnih zvrsti (radon in težji radioaktivni elementi, t.i. toksične kovine ki jih večina pozna pod prastarim imenom toksične kovine, kot so svinec, kadmij, cink, mangan, baker, živo srebro,…..) nano in mikro prašni delci (sami po sebi dovolj velika katastrofa),.
    mislim, da so vaše točka po točki neskončno pomanjkljive in nikakor ne celovit pogled na aktualnost planeta 2010, ko številke realnosti govorijo eno (nora eksplozija rasti populacije ljudi) apostoli apokalipse (izumiramo, izumiramo, plodite se, plodite se,..) pa drugo. res je, da za vzdrževanje ponorele rasti prebivalstva potrebujemo še kaj več, kot je samo ta planet, ki ga imamo, no, znanja o tem kaj se dogaja nam leta 2010 ne manjka. manjka samo s čisto vestjo prisluhniti znanosti. o stroki in tehnokratizmu, ter ideologiji podprti z matematiko, ki se imenuje ekonomija pa v isti sapi z ohranitvijo planeta za pravnuka nima smisla govoriti.

%d bloggers like this: