Ta agenda, ki jo napovedujem v včerajšnji kolumni v Dnevniku, da bo dodatnih 3 % BDP za oboroževanje šlo na škodo blaginje ljudi in razvoja, se že uresničuje. Nemški zunanji minister Wadephul o tej nujnosti stiskanja pasov državljanov zaradi oboroževanja (ker bi sicer Ukrajina lahko izgubila, Rusija pa postala premočna) že odprto javno govori:

Ruski predsednik Putin o logični nekonsistentnosti zahodnih politikov, ki v isti sapi trdijo, da je Rusija pred kolapsom in hkrati, da bo napadla Evropo. In o tem, da se bo Evropa s 5 % BDP za ameriško orožje sama uničila:

Dragi državljani, zdaj pa vključite možgane in razmislite z lastno glavo:

1. Ukrajina je izgubila to vojno marca 2022, ko je zavrnila zanjo zelo ugoden mirovni sporazum, in bo dokončno izgubila to vojno, ne glede na to, za koliko bodo Nemci, Francozi ali Slovenci stisnili pasove zaradi nakupa ameriškega orožja. Nihče, razen Boga, tega ne more preprečiti.
2. Putinova Rusija ne bo vojaško napadla Evrope. Od tega zanjo ne bi bilo nobene koristi. In tudi potrebno ni, če bi že imela željo po uničenju Evrope (pa je nima, ker je Evropa zanjo bolj koristna kot FUNKCIONALNO DELUJOČA – kot kupec energentov in surovin in dobavitelj končnih izdelkov).
3. Kajti Evropa se je sama uspešno uničevala v zadnjih treh letih (in še desetletje in pol pred tem) z lastnimi političnimi napakami in se bo sama uspešno uničila v naslednjih desetih letih, ker bo dodatne 3 % BDP vlagala v orožje, namesto v razvoj, socialno kohezijo in družbeno infrastrukturo. In finančni krokarji bodo prišli pobrat svoj davek zaradi sevisiranja povečanega javnega dolga. Evropski politiki so ta teden v Haagu podpisali hudičevo pogodbo z njimi.
4. Medtem pa bo Kitajska zavzela svet. Vendar brez orožja in brez enega samega izstreljenega strela. Sun Tzu v najčistejši obliki. Brez boja, pač pa z vlaganji v pamet, razvoj, tehnologije in globalno infrastrukturo in s tem s hitrejšim napredkom, ki mu preostali ne morejo slediti.

Globalne “vojne” se zmagujejo tako, da rasteš hitreje kot ostali. Kitajska je v prvi polovici 19. stoletja padla pod tujo hegemonijo in zašla v “stoletje ponižanja”, ker zavestno ni želela sodelovati v prvi industrijski revoluciji. Kitajska danes zmaguje, ker vodi sodobno industrijsko in tehnološko revolucijo. In Evropa propada in bo padla v “evropsko stoletje ponižanja”, ker ne želi sodelovati v tej industrijski in tehnološki revoluciji. Pač pa se ukvarja z zamaški za plastenke in s Putinom. Ukvarja se s Putinom, ki je nepomemben (razen za Rusijo), medtem ko dejanska vojna za dominacijo poteka s Kitajsko.

Kako imamo lahko tako neumne in škodljive politike in kako lahko volimo tako neumne in škodljive politike?

Evropski norosti ni videti konca. Na zadnjem zasedanju Nata so evropske članice Nata ponovno kot kure počepnile pred Trumpom in se podredile njegovemu diktatu, da letne izdatke za obrambo dvignejo na 5 % BDP. S tem so se odpovedale razvoju in blaginji ter se predale finančnim špekulantom.

Evropske članice Nata, ki so lani porabile v povprečju 1,5 % BDP za obrambne izdatke, naj bi te izdatke več kot potrojile (na 5 % BDP) postopno do leta 2035. Pri čemer naj bi šlo 3,5 % BDP za osnovno obrambo, kar trenutno zajema stari cilj 2 % BDP. Dodatnih 1,5 % BDP pa naj bi šlo za širše naložbe, povezane z obrambo in varnostjo – kot so prilagoditev cest, mostov in pristanišč za uporabo vojaških vozil ter za kibernetsko varnost in zaščito energetske infrastrukture.

Vse države EU so lani skupaj namenile za obrambo 326 milijard evrov (1,9 % BDP EU). Dvig izdatkov za obrambo na 5 % pomeni, da bi glede na BDP iz leta 2024 morali izdatke za obrambo v EU dvigniti na 895 milijard evrov oziroma za dodatnih 569 milijard evrov letno. To v 10 letih pomeni 5,700 milijard evrov (po cenah iz 2024).

Nadaljujte z branjem→

Morda pa baltske in skandinavske države še niso slišale za tehnološki razvoj in nove tehnologije vojskovanja, kaj šele za finančni in tehnološki kolonializem. V dobi dronov, hipersoničnih raket in kibernetskega vojskovanja ter tehnološke in finančne dominacije so se odločile za uporabo tehnologij zgodnjega 20. stoletja, ki jih obvladajo – za miniranje svojih meja pred “sovražnikom”.  In bodo žrtvovale cele populacije divjadi za to svojo tehnološko zaostalost.

Evropska podrejenost Ameriki je bolestna. Evropski politiki bi naredili vse, da bi ji ugodili.

Kajti sicer bi morali odrasti.

Bolano.

Scott Ritter: Izrael je država, ki deluje izven mednarodnega prava. S svojim obstojem predstavllja grožnjo za mednardni mir in varnost. In tako je treba ravnati z njim.

My main takeaway from the X debate hosted by Mario Nawfal between myself and former IDF spokesperson Jonathan Conricus is that Israel is a rogue nation that operates in accordance to its own rules and priorities, in total contravention of international law.

Terms like international law are meaningless to Israel, as are institutions like the United Nations and foundational international agreements like the Nuclear Nonproliferation Treaty.

Israel makes no apology for its stance.

In short, the State of Israel, by the words of its former spokesperson, operates completely and totally outside the framework of global civil society.

It is an outlaw nation.

It is by its very existence a threat to international peace and security.

And should be treated as such.

Vir: Scott Ritter

Spodnji komentar Wolfganga Münchaua je edini članek, ki ga je treba prebrati glede evropske norosti, ko je EU kot kura počepnila pred Trumpom in se podredila njegovemu diktatu, da letne izdatke za obrambo dvigne na 5 % BDP. To je absolutna norost, v katero so evropski politiki spravili EU, brez da bi za to imeli demokratični mandat. Vse države EU so lani skupaj namenile za obrambo 326 milijard evrov (1.9 % BDP EU). Dvig izdatkov za obrambo na 5 % pomeni, da bi glede na BDP iz leta 2024 morali izdatke za obrambo dvigniti na 895 milijard evrov oziroma za dodatnih 569 milijard evrov letno! To v 10 letih pomeni 5,700 milijard evrov (po cenah iz 2024).

Kaj to pomeni? To pomeni, da bo bodisi treba zmanjšati izdatke za socialo in družbeno infrastrukturo (vrtci, šole, zdravstvo) ter prometno infrastrukturo (ki trenutno znesejo okrog 3 % BDP), ali pa se dodatno zadolžiti vsako leto za skoraj 570 milijard evrov. No, in tukaj nas čakajo finančni špekulanti. Evropski BDP stagnira že 3 leta, že pred tem pa je bila rast mizerna in nobene možnosti ni, da bi EU odplačala ta dodatni dolg z višjo rastjo BDP. Sploh pa, ker bo večina dodatnih izdatkov šla za nakup ameriške in izraelske vojaške opreme in tehnologij in ker so multipliaktorji izdatkov za obrambo že itak manjši od 1. Torej se bodo povečali deficiti držav in finančni špekulanti bodo napadli države EU zaradi ocene, da so ti deficiti in dodatni dolh nevzdržni. Grška kriza se je začela, ker Grčija ni bila sposobna refinancirati 20 milijard evrov dolga, zdaj pa govorimo o 570 milijardah evrov dodatnega evropskega dolga letno! Predstavljajte si veselico finančnih špekulantov, ko bodo lahko začeli navijati donose na obveznice EU držav.

Najhuje pa je, kot pravilno ugotavlja tudi Münchau, da ta številka – 5 % BDP – ni prišla na osnovi kalkulacij evropskih potreb po dodatni oborožitvi, vlaganjih v vojaške tehnologije in dodatno vojsko (kot sem to naredil lani jaz, ko sem ocenil, da bi se kumulativni skupni izdatek za obrambo evropskih držav v 10 letih moral povečati za 900 milijard evrov, pač pa jo je Trump izcuzal iz prsta. Lahko bi rekel 4 %, lahko bi rekel 7 % BDP. In države EU bi pristale na katerokoli številko, samo da zadovoljijo Trumpa.

In še več, ta dodatna vlaganja v opremo ne bodo bistveno povečale obrambne sposobnosti držav EU, saj tukaj ni nobenega načrta za skupne vojaške programe ali skupne vojaške nabave na podlagi identificiranih potreb. Pač pa gre zgolj za številke v excelu. Teh številk pa se Putinu. ni treba bati. Sploh pa, ker bodo finančni špekulanti uničili Evropo, brez da bi njemu bilo potrebno migniti s prstom.

Ali kdo med evropskimi politiki sploh še uporablja možgane? Vsaj kakšno možgansko vijugo? Ali pa gre zgolj za kasto ameriško-izraelskih podrepnikov, ki bi naredili vse, da zadovoljijo njune interese?

_____________

Nadaljujte z branjem→

V bistvu je spodnji tvit najboljši povzetek cele zgodbe, ki jo je Trump začinil z resničnostnim šovom. Vendar sta izpuščeni dve ključni stvari:

(1) Izrael je s to vojno razgalil konec svoje tehnološke in vojaške premoči, Iran pa je s to vojno dobil pravico do jedrskega orožja, in

(2) Izrael bo še naprej nadaljeval genocid v Gazi in samo Iran (s Hutijci) ga bo pri tem oviral.

Zato ne pričakujte trajnejšega premirja. Eno so resničnostni šovi, drugo pa strukturni dejavniki, ki se ne spremenijo s Trumpovimi šovi.

Izrael je glede genocida potrebno zaustaviti s popolnimi gospodarskimi sankcijami in s privedbo Netanyahuja pred tribunal ICC.

It seems a ceasefire has been achieved in what US President Trump is now calling the “Twelve-Day War” between Israel and Iran. What motivated the parties involved to accept it?

For the United States, the calculation is fairly straightforward. It viewed the war launched by Israel against Iran primarily as an instrument to improve its negotiating position vis-à-vis Tehran. If Israel succeeded, Iran would be compelled to comprehensively dismantle its nuclear program, renounce its right to enrich uranium on its own territory as guaranteed by the Nuclear Non-Proliferation Treaty (NPT), terminate its ballistic missile program, and sever links with militant movements in the region in a subsequent agreement dictated by Washington.

Washington’s objectives were further demonstrated by its bombing of Iran several days ago. Its attacks were limited to three Iranian nuclear installations, accompanied by threats of a more widespread campaign if Iran retaliated. While Trump at one point identified regime change in Tehran as a desirable outcome he never committed to it, nor instructed the US military to pursue this goal.

As expected, Trump immediately proclaimed the complete obliteration of the three nuclear sites targeted by the US air force and boasted that the Iranian nuclear program had been definitively destroyed and no longer existed. A boast better known as proclaiming victory and going home.

Nadaljujte z branjem→

For years, Israel counted on one thing: that it would always have the smartest weapons in the region. That assumption is now dead.

How Iran’s ‘strategic patience’ switched to serious deterrence

Iran’s retaliatory strikes against Israel were not conducted alone. Strategic partners Russia and China have Tehran’s back, and their role in West Asia’s conflict will only grow if the US doesn’t keep up…

Iran no longer lobs dumb rockets. It builds precision missiles guided by electro-optical seekers, inertial navigation systems, and terrain-matching algorithms.

These systems don’t rely on GPS. They don’t care if the U.S. or Israel tries to jam satellite links. Their guidance comes from inside the missile or from the terrain below.

Iran’s Fateh, Zolfaghar, and Kheibar lines now strike within meters of their target. Even mobile launchers can be pinpointed using EO sensors and BeiDou terminal correction.

BeiDou is China’s answer to GPS. It gives Iran global positioning accuracy without American satellites. Israel can’t intercept that data or shut it off.

Add to that: Russian battlefield data from Ukraine. Iran isn’t just building smarter weapons. It’s learning from live war—the kind Israel hasn’t fought since 2006.

The January 2020 strike on Al-Asad airbase was a warning shot. Iran hit U.S. targets with near-surgical accuracy. No GPS. No American retaliation.

Netanyahu keeps selling Iron Dome to the world. But Dome was built for rockets, not for swarms of kamikaze drones or cruise missiles with optical recognition.

David’s Sling and Arrow cost millions per launch. Iran’s Shahed drones cost tens of thousands. Tehran is winning the cost-per-kill war.

While Israeli defense firms sell upgrades, Iran is building doctrine. Dispersed launch units. Hardened silos. Redundant comms. Everything designed to survive first contact.

China provides optics. Russia provides tactics. Iran provides manufacturing. This isn’t Hezbollah with Katyushas. It’s a regional power with industrial-scale firepower.

Netanyahu still talks like it’s 2010. He warns of uranium enrichment while Iran prepares multi-vector saturation strikes Israel cannot absorb.

Postscript:

The age of Israeli military tech dominance is over. The warhead might say Iran, but the wiring is Chinese. The guidance is Russian-tested. And the target map is already programmed.

Vir: William Huo