Tole je res vroča tema. Tradicionalna ekonomska teorija je predpostavljala, da kljub novejšemu spoznanju glede heterogenosti podjetij (toda le glede produktivnosti) posamezna podjetja nimajo pomembnega vpliva na celotno gospodarstvo, ker se šoki, ki so jih deležna posamezna podjetja, med seboj izpovprečijo. Teorija je temeljila na predpostavki normalne porazdelitve makro šokov in simetričnosti vlog podjetij kot kupcev in dobaviteljev.  Toda kaj če gospodarstvo ni “izravnano” iz vidika vlog posameznih podjetij? Velik šok v poslovanju nekega velikega podjetja (denimo padec prodaje za 30%) ima lahko izjemno velike učinke navzdol po vsej dobaviteljski verigi in lahko izzove tudi velik makroekonomski šok. Po domače rečeno, če se šok zgodi v Mercatorju ali Gorenju, ki sta velika odjemalca, ima lahko to prek mreže dobaviteljev pomembne makroekonomske posledice na BDP in zaposlenost.

Še vroča raziskava Acemoglu, Ozdaglar & Tahbaz-Salehi to potrjuje: Nadaljujte z branjem→

• What really causes economic downturns? – Daron Acemoglu
• Cyclically adjusted deficits and instability – Simon Wren-Lewis
• What Causes Recessions? – Noah Smith
• Zero matters – Cecchetti & Schoenholtz
• The Laffer Swerve – Paul Krugman
• How Big Money Is Buying Off Criticism of Big Money – Robert Reich
• Dynamic Efficiency, Private Capital, and Taxpayer… – Brad DeLong
• The robots aren’t threatening your job – The Washington Post
• On the inherent instability of private money – Daniel R. Sanches

Od kar se je Kapital v 21. stoletju pojavil na knjižnih policah, so se nad njim in njegovim avtorjem, Thomasom Pikettyjem, začeli organizirati različni bolj ali manj prodorni kritični glasovi. Večina kritikov je streljala z razmeroma topimi puščicami in streljala iz deklarirano desnega političnega in strokovnega brega. Če gre verjeti The Economistu, je najbolj prodorna (in potencialno usodna) refutacija Kapitala uspela 26-letnemu doktorskemu študentu Massachusetts Institute of Technology (MIT), Matthewu Rognlieu.

Nadaljujte z branjem→

Ste vedeli, da z ladjami opravimo 90% celotne svetovne trgovine? Ste vedeli, da 15 največjih ladij povzroči več okolju škodljivih izpustov kot vsi avtomobili skupaj na svetu?

Niste? Rose George se je poglobila v skrivnost ladjarske industrije.

… oziroma varčevanje in vojne reparacije razložene “po kmečko” …

… in pazite na koncu na twist, da je treba dolgove poplačati in pravila spoštovati, brez trikov

Brad DeLong (Berkeley) je v “razmisleku glede makroekonomije“, ki ga bo predstavil na IMF konferenci, nekatere šokiral z dvema ključnima predlogoma: (1) da se mora v severni Ameriki javni sektor povečati, in (2) da bo javni dolg v 21. stoletju nujno precej višji od tistega v 20. stoletju. Slednje pa predvsem zaradi povečane vloge države.

Paul Krugman je DeLongovo idejo nadaljeval,in sicer predvsem iz vidika, da je povečanje vloge države nujno tam, kjer država stvari (iz vidika agregatne blaginje) ureja bolje kot trg: izobraževanje, zdravstvo in pokojninski sistem. Problem je namreč v tem, ker prihodnost posameznikov temelji na njihovih odločitvah iz preteklosti, pri tem pa so posamezniki izjemno slabi pri sprejemanju pravih (zanje dobrih) odločitev. Kadar imajo posamezniki možnost, da sami izbirajo, koliko bodo varčevali za pokojnino, je rezultat zanje običajno manj optimalen od obveznega pokojninskega zavarovanja itd. Podobno velja glede obveznega šolstva in obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Iz tega vidika je zato paternalizem države ključen za večjo blaginjo posameznikov. Ali drugače rečeno, da lahko obseg enakih možnosti za vse (več liberalizma) razširimo na večji krog ljudi, potrebujemo več paternalizma države. To pa je izjava, ob kateri bodo vulgarni libertarci skočili v zrak.

Več o tem v petek. Nadaljujte z branjem→

To je post za makroekonomiste. Eric Lonergan (ki je skupaj z Markom Blythom v Foreign Affairs lani propagiral uvedbo helikopterskega denarja “Print less but transfer more“) razpravlja o tem, kako je odkril Pigoujev “premoženjski efekt” v povsem drugi obliki, in sicer prek helikopterskega denarja, ki ga centralna banka razdeli vsakemu posamezniku. To pa je odkril prek Miltona Friedmana (njegov AER predsedniški nagovor leta 1968), ta pa prek Gottfrieda Haberlerja. Ali drugače povedano, vse potrebno znanje glede neučinkovitosti standardne QE (prek odkupovanja obveznic) in učinkovitosti helikopterskega denarja, ki poveča premoženje gospodinjstev, je bilo tukaj že 50 let nazaj.

I was taught to dismiss the Pigou effect. Arthur Cecil Pigou (or “Pig” if you believe spell-check) was a great Cambridge economic theorist, known to most of us as the object of Keynes’s repeated ridicule in the General Theory. Nadaljujte z branjem→

Refleksen odgovor bi bil, da zato, ker jim starši izobrazbo kupujejo, medtem ko si revnejši tega pač ne morejo privoščiti. Dovolj bogati in povezani starši lahko svojim otrokom celo “pomagajo” pri opravljanju mature, kot se je pred časom zgodilo pri nas, ali pa kako drugače olajšajo njihovo pot do izobrazbe. Morebitna korupcija pri skrbi za prihodnost lastnih genov seveda ni izključena. Genetika je bila vedno močan motivator. Morali pa biti znatno bolj cinični od mene, da bi verjeli, da je nepotizem poglavitni razlog za izkazano močno korelacijo med dohodki staršev in šolskim uspehom otrok. Dejstvo, da je bila povezava ugotovljena v različnih obdobjih in to za praktično vse države na svetu, prav tako zmanjšuje verjetnost, da je pojasnilo tako trivialno kot podkupovanje v šolstvu.* Nadaljujte z branjem→

Ne glede na to, da podpiram prodajo Telekoma (iz razlogov večje učinkovitosti in manjše možnosti zlorabe prevladujočega položaja), pa je iz prodaje smiselno izločiti del infrastrukture ali s posebnim dogovorom zagotoviti, da bo novi lastnik zagotavljal širikopasovni dostop tudi na komercialno nezanimivih odročnih delih države. Smiselno bi bilo tudi, kot pravi Dejan Steinbuch, iz prodaje izločiti tudi del kritične komunikacijske infrastrukture, ki “podpira ključne funkcije v državi, denimo varnostni, energetski ali finančni sistem”.

Moji viri namreč trdijo, da Američani od nekdanjih vzhodnoevropskih držav, ki imajo v svojem arzenalu orožje iz časov Sovjetske zveze (zlasti tanke), ponujajo različne usluge, tudi finančne, če bi ga poslale Ukrajini kot vojaško pomoč v boju z ruskimi uporniki. Ker je Slovenija to zavrnila, se je kmalu pojavila afera, ki inkriminira resornega ministra za obrambo. Dejansko pa njegova ocena vpliva menjave lastnika v Telekomu – če poskušamo odmisliti njegove večletne politično-ideološke floskule o privatizaciji, tujem kapitalu in veleizdaji – temelji na legitimnem vprašanju, povezanem z obrambnim načrtom Republike Slovenije, ki upošteva Uredbo o evropski kritični infrastrukturi. Ta namreč pravi, da gre za tiste zmogljivosti, npr. posebne objekte državnega pomena za obrambo, ki pridejo do izraza v izrednem ali vojnem stanju. Zakaj tega niso upoštevali pri prodaji Telekoma in to kritično infrastrukturo enostavno izločili iz prodajnega paketa?

Nadaljujte z branjem→

For more than a century, California has been the state where people flocked for a better life — 164,000 square miles of mountains, farmland and coastline, shimmering with ambition and dreams, money and beauty. It was the cutting-edge symbol of possibility: Hollywood, Silicon Valley, aerospace, agriculture and vineyards.

But now a punishing drought — and the unprecedented measures the state announced last week to compel people to reduce water consumption — is forcing a reconsideration of whether the aspiration of untrammeled growth that has for so long been this state’s driving engine has run against the limits of nature.

Nadaljujte z branjem→