O napačnem tolmačenju rasti BDP

Bine Kordež

Podatek o višini in rasti bruto domačega proizvoda je kljub vsem omejitvam, vseeno najpomembnejši kazalec gospodarske uspešnosti neke države. Pri ocenjevanju in analizah se najpogosteje uporablja izdatkovna struktura BDP, torej koliko je gibanje BDP posledica sprememb domače potrošnje (gospodinjstev, države, investicij) ter kakšen je vpliv mednarodne menjave. Gre sicer za standardizirane podatke v skladu z mednarodnimi smernicami, ki pa se praviloma napačno tolmačijo. Razlike se pokažejo ob kakih večjih spremembah in to se je npr. dogodilo zadnji kvartal lanskega leta zaradi precejšnjega padca cen naftnih derivatov in posledično obsega uvoza. Zaradi tega učinka se je dodatno izboljšala plačilna bilanca Slovenije (saldo menjave s tujino), kar se potem predstavlja kot učinek izvoznega gospodarstva, čeprav temu ni tako. Nadaljujte z branjem→

The truth about Riga

Hm, včasih je vseeno boljše biti tiho… vsaj dokler pogajanja ne bodo končana. Nato pa se lahko delijo kolajne ali pišejo memoarji ali karkoli pač zmagovalci preferirajo. Če že morajo pobrati nagrade.

yanisv's avatarYanis Varoufakis

It was the 24th of April. The Eurogroup meeting taking place that day in Latvia was of great importance to Greece. It was the last Eurogroup meeting prior to the deadline (30th April) that we had collectively decided upon (back in the 20th February Eurogroup meeting) for an agreement on the set of reforms that Greece would implement so as to unlock, in a timely fashion, the deadlock with our creditors.

During that Eurogroup meeting, which ended in disagreement, the media began to report ‘leaks’ from the room presenting to the world a preposterously false view of what was being said within. Respected journalists and venerable news media reported lies and innuendos concerning both what my colleagues allegedly said to me and also my alleged responses and my presentation of the Greek position.

The days and weeks that followed were dominated by these false stories which almost…

View original post 525 more words

Balon tehnoloških start-upov

Zadeva močno spominja na drugo polovico 1990-ih, na velik tehnološki balon, ki se je kazal v strašanski rasti NASDAQ indeksa. Tedanji balon se je seveda razpočil v trenutku, ko tehnološka podjetja z nizkimi prihodki in negativnimi dobički niso bila več sposobna dobiti financiranja na kapitalskem trgu. Danes se dogaja podobna zadeva, zaradi nizkih obrestnih mer in pomanjkanja donosov tudi bolj previden kapital drvi v investicije v tehnološke start-upe. Ostali pa v strahu, da “ne bi česa zamudili”. V podjetja kot so Uber, Slack in Palantir Technologies, ki so praktično iz nič postala vredna več kot milijardo dolarjev. Toda takšnih visoko prevrednotenih tehnoloških podjetij, vrednih več kot milijardo dolarjev, je danes že 107.

V Sililicjevi dolini se je spet napihnil ogromen balon. Le da si nihče ne upa besedice balon povedati na glas. Spodaj je link na dober članek v New York Timesu. Nadaljujte z branjem→

Vikend branje

 

Noah Smith o tem, zakaj se mu je zagabila makroekonomija

If you read the macro literature, you see that almost every famous, respected paper is chock full of these sort of equations that don’t match reality. This paper predicts that everyone will hold the same amount of cash. This paper predicts that people buy financial assets that only pay off if people are able to change the wage that they ask to receive. These and many other mathematical statements don’t remotely correspond to observable reality, nor do they have any evidence in support of them. Yet they are thrown into big multi-equation models, and those models are then judged only on how well they fit the aggregate data (which usually isn’t very well). 

Nadaljujte z branjem→

Romer o slabih teoretikih in zakaj Prescott ni Solow ali Becker

Paul Romer na svojem blogu nadaljuje svoj pohod proti slabim makro teoretikom. Za razliko od prvega zapisa prejšnji teden je tokrat tudi uporabil bolj eksplicitne besede, denimo za nobelovca Eda Prescotta.

(za tiste, ki ne poznate ozadja: Paul Romer je začetnik teorije endogene rasti in se vsako leta omenja med možnimi kandidati za Nobelovo nagrado; njegov svetovalec pri doktoratu je bil nobelovec Robert Lucas iz University of Chicago, vendar sta se med delom na disertaciji o teoriji endogene rasti sprla, ker je Romer uporabil predpostavko monopolistične konkurence in naraščajočih donosov, Lucas pa je zahteval predpostavko popolne konkurence in eksternih ekonomij obsega. Letos januarja je na AEA srečanju ameriških ekonomistov Romer uperil prst na Lucasa, Prescotta in ostale, ki naj bi prek matematike zapekli free-market ideologijo v ekonomske modele oziroma ki z zlorabo matematike delajo slabe modele, ki so daleč od realnosti).

Prejšnji vikend sem objavil njegov komentar o “matematičnosti“, spodaj pa je izsek iz njegovega še bolj eksplicitnega in svežega komentarja Ed Prescott is No Robert Solow, No Gary Becker: Nadaljujte z branjem→

Krugmanova velika prevara

V zadnjih dveh dneh sem dobil nekaj opozoril oziroma vprašanj (med njimi tudi od Petre Sovdat in Marka Crnkoviča), ali to glede Krugmana res drži. Namreč, da je zlorabil podatke, da bi dokazal svojo poanto. Marko me je prosil, naj kaj napišem o tem.

Zgodba je naslednja: V petek je Cullen Roche (nisem še slišal zanj, ampak očitno gre za nekega finančnika) v Business Insiderju objavil zapis z bombastičnim naslovom: “BUSTED: Paul Krugman removed 20 years of data from a chart to show a correlation that wasn’t really there“. Huh. Nadaljujte z branjem→

Od demografskega sklada ne bo haska

Bine Kordež

Ob trenutno aktualni razpravi okoli strateškega pomena Zavarovalnice Triglav, je v ozadju pravzaprav vprašanje Demografskega rezervnega sklada (DRS) in zagotavljanje virov za njegovo financiranje. Osnovni namen oblikovanja Demografskega sklada, ki naj bi ga ustanovili do konca letošnjega leta, je zagotavljanja dolgoročne stabilnost pokojninskega sistema. Vzpostavitev Sklada je opredelil Zakon o pokojninskem zavarovanju iz leta 2012, dodatno pa tudi Zakon o SDH. Po njem je predvideno, da se KAD letos preoblikuje v DRS, s posebnim zakonom pa naj bi se opredelili tudi drugi finančni viri Sklada. Vsi ti zapisani cilji imajo seveda vsesplošno podporo, na žalost pa Demografski sklad kakega večjega pomena pri izplačevanju pokojnin ne bo imel. Konkretni podatki nas hitro postavijo na realna tla, a pri pisanju zakonov in obljub se z njimi običajno nihče preveč ne ukvarja. Nadaljujte z branjem→